Piše: Gašper Blažič
Nikoli si ne bi mislil, da bom v vseh teh letih, odkar spremljam politično dogajanje, kdaj pohvalil prvi obraz (radikalne) Levice Luko Mesca. In če sem pošten do sebe in drugih, moram to storiti prav danes. Udeležil sem se namreč tiskovne konference ob obletnici imenovanja sedanje vlade, na njej sta poleg prvaka Levice sodelovala še ostala dva predsednika koalicijskih strank: zunanja ministrica Tanja Fajon (SD) in premier Robert Golob (Gibanje Svoboda). Mesec je uvodoma besedo dobil prvi in po tehnični plati izpadel kot džentelmen (vsebinsko je bil sicer tipično socialistično dolgočasen in nakladaški, poln samohvale), a njegov »džentelmenski« pristop je prišel do izraza šele ob nastopu Roberta Goloba. Ki je bil v svojem nastopanju spet kičasto brutalen.
Vendar sem pri njem to že vajen. In splačalo se mi je priti na to tiskovno konferenco, kljub temu, da vsaj doslej nikakor nisem bil vajen novinarskega protokola v vladni zgradbi, ki sem jo nazadnje od znotraj videl leta 2011, še v času Pahorjeve vlade, ko smo novinarji Demokracije tedanjemu predsedniku vlade (in kasnejšemu predsedniku republike) zastavljali precej žgečkljiva vprašanja, med drugim tudi o njegovem odnosu do kokaina. A Pahor se tudi ob neprijetnih vprašanjih ni dal zmesti. Ni izgubil živcev, čeprav je bil v odgovorih velikokrat neprepričljiv. No, na današnji tiskovni konferenci v novinarskem središču, ki je bilo skoraj nabito polno, sem doživel še neprijeten padec, ko sem se skušal prebiti do mikrofona za novinarje, ki postavljajo vprašanje, in s tem nekoliko prekinil premierjevo hvalisanje (ne vem, morda se je malo ustrašil?). Uslužbenci Ukoma zelo razumevajoči in dogodek se je lahko nadaljeval. Osebno sem imel pripravljena štiri vprašanja, eno od njih pa je bilo za premierja Goloba še posebej kočljivo. Ker so namreč vsi trije predstavniki vlade omenjali »depolitizacijo RTV«, sem skušal od Goloba med drugim pridobiti komentar sveže objavljenih fotografij druženja med Marcelom Štefančičem in Tino Gaber ob kavici, češ ali je tudi to morda del strategije omenjene »depolitizacije«. No, sicer se mi je zgodila drobna protokolarna napaka, saj sem se – malo zaradi nervoze – na začetku pozabil predstaviti, kar se mi navadno ne dogaja, a izkazalo se je, da je bila ta drobna napaka še kako koristna. Predvsem zaradi pričakovane reakcije Goloba, ki seveda ve, kdo sem, saj mu vprašanj nisem zastavljal prvič.
Od vseh vprašanj je bil premier pripravljen odgovoriti samo na vprašanje glede stroškov najema t. i. nadomestnega letala v času, ko bo vladni falcon na servisu. In ostalo? Vprašanje o Tini Gaber in Marcelu Štefančiču so za Goloba navadno podtikanje. Torej, če sem prav razumel, moje vprašanje ni bilo vprašanje, ampak provokacija s podtikanjem? Tudi prav. Toda Golobu sem dal možnost, da zadevo komentira. Morda sem ga ujel nepripravljenega in res ni vedel, da je šlo za intervju Tine Gaber za Mladino (kakor je spletna Mladina razkrila po objavi fotografij). Vendar ga je izdala huda nervoza, pri čemer si ne znam povsem razložiti, ali gre za osebne zadeve ali zaradi skrbi, ki jih povzroča nova civilna platforma Anžeta Logarja, ki je bila ustanovljena kakšno uro pred tiskovno konferenco vlade (in v tej platformi sodelujejo tudi člani koalicijskih strank, zaradi česar gorijo alarmi v koaliciji – spomnimo se, kako zaničljiv odnos je Golobova vlada jeseni pokazala do Logarja). Golobov arogantni odziv – ki me seveda ni presenetil, saj sem podobno doživel že tedaj, ko sem neprijetna vprašanja, sicer o poslih Gen-I na Balkanu, postavil na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju – je simptomatičen tudi zaradi ugibanj, kakšno vlogo ima v resnici Tina Gaber. Je res samo navadna starleta, ali, kot bi rekli zlobni jeziki, sponzoruša, plačano dekle za eskort, ali je morda Golobov »doktor Rasputin v krilu« (tako oznako smo v Demokraciji pred kakimi dvajsetimi leti dali tedanji Ropovi desni roki Marijani Kanduti) ali pa so jo botri nastavili zaradi nadzora nad nepredvidljivim Golobom, ki je formalno še vedno poročen? Čas bo pokazal svoje, vseeno pa velja spomniti, da je bil Bojan Požar tisti, ki je opozoril, kako je Golob občutljiv na novinarska poročanja in tudi vprašanja o Tini Gaber. Kar sproža ugibanja, da ne gre zgolj za neko intimno zvezo, ampak za političen projekt. In tudi če je šlo pri druženju med Marcelom in Tino res zgolj za intervju, je očitno jasno, da ima Tina Gaber čedalje vidnejšo vlogo tudi pri Golobovi politični agendi.
Je pa potrebno tu izpostaviti tudi skrajno bedasto sprenevedanje vseh treh predsednikov koalicijskih strank, češ da bodo povsem depolitizirali RTVS, kar je Golob začinil s pojasnilom, da se bo vladna koalicija povsem umaknila iz odločanja v javnem zavodu RTV. Toda kdo tu koga vleče za nos? V času prejšnje vlade na položajih na RTV ni bilo članov političnih strank, razlika je bila samo v tem, da Uroš Urbanija, Andrej Grah Whatmough, Jože Možina, Igor Pirkovič, Jadranka Rebernik in Peter Gregorčič pač ne podpirajo agende tranzicijske levice. In to je vse. Govoriti o tem, da bo z njihovim odhodom na oblast v RTV prišla povsem politično neobremenjena garnitura, je vredno primerjave z lesenim železom. Vemo namreč, da so aktivisti, ki so stavkali na RTV, še kako politično obremenjeni, navsezadnje je njihovo stavko prišla podpret tudi ministrica za kulturo in vidna članica Levice Asta Vrečko. V času, preden je t. i. Grimsov zakon ukinil dotedanji Svet RTV in uvedel Programski svet RTV, je bil precej let predsednik Sveta RTV nekdanji predsednik SD (oz. Združene liste), sedaj že pokojni Janez Kocijančič. Še malo prej pa je »nepolitična« sestava tega Sveta RTV s političnimi motivi dvakrat napodila Žarka Petana s funkcije generalnega direktorja RTV. Potem pa Golob izrazi željo po vrnitvi oddaje Studio City in si hkrati domišlja, da bodo njegovi kadri kot kakšna partizanska vojska osvobodili Kolodvorsko 2-4. Če zadeva ne bi bila tako smrtno resna, bi se marsikdo zdajle naglas krohotal, sploh glede načina, kako lahko partija (ZKS) vlada “nepolitično”.
Zato je bila današnja tiskovna konferenca dober »stresni test«, ki je hvalisavega predsednika vlade – v uvodnem nagovoru se je celo s statističnimi podatki hvalil, da ima Slovenija najcenejšo elektriko v Evropi – postavil v skrajno neroden položaj. Samo še vprašanje časa je, kdaj se bo Golob zaradi nervoze povsem zlomil in burno reagiral kot slon v trgovini s porcelanom. Govorice o tem, da »strici« že iščejo nadomestilo zanj, torej vendarle niso iz trte izvite. Ni pa tako nepomembno, da bodo skušali najti to nadomestilo brez novih volitev. In se bo igra lahko nemoteno nadaljevala.
