Piše: Andrej Sekulović
Čeprav so levičarji zamenjali »boj delavca« za »boj manjšin«, gre za isto mentaliteto zagrenjene drhali, ki želi uničiti vse tradicionalne vrednote in se znebiti resničnih vrlin.
Tudi v tem letu smo bili priča naraščajoči histeriji sodobnih levičarjev, katerih zmedena ideologija je predvsem čudna mešanica jugonostalgije in ideologije »woke«, ki k nam prihaja iz ZDA. Medtem ko se v nasprotju z rdečimi klavci slovenskega naroda (in drugih narodov), ki jih kujejo v nebo kot junaške osvoboditelje, namesto boju za zatirane delavce raje posvečajo novodobnemu mavričnemu »proletariatu« migrantov in spolnih manjšin, pa bi progresivni levičarji, če bi imeli proste roke, najraje uporabljali stare preizkušene metode obračunavanja s svojimi ideološkimi nasprotniki. Velikokrat komu od njih uide kakšen komentar v smislu »nismo jih dovolj« ali » Barbarin rov še ni poln«. Strpni levičarji bi svoje politične nasprotnike znova najraje metali v jame, njihova strpnost pa se konča, takoj ko se pojavi kdo z drugačnim mnenjem.
Zaradi tega je postal med konservativci popularen izraz »levi fašisti«, s katerim levičarjem nastavljajo ogledalo, češ da so sami največji »fašisti«, čeprav tako označujejo vse druge. Vendar pa s tem tudi sami konservativci priznavajo levičarsko definicijo »fašizma«, v kulturnem boju torej, ki je v mnogih pogledih boj besed, in dopuščajo, da jim pravila narekujejo njihovi nasprotniki na levici. Če hoče biti desnica uspešna v kulturnem boju, se mora vračati k resničnim pomenom izrazov ali pa jih skozi kritično razmišljanje sama definirati, namesto da uporablja politično korektno izrazje svojih političnih nasprotnikov. Korenine koncepta politične korektnosti segajo sicer v Sovjetsko zvezo, prav tako tudi prvi zakoni proti »sovražnemu govoru«. Zato bi bil za histerične levičarje, ki zganjajo hrup pred parlamentom in pod pretvezo »boja proti nestrpnosti« grozijo vsem drugače mislečim, veliko primernejši izraz »moderni boljševiki«. Čeprav so zamenjali »boj delavca« za »boj manjšin«, gre za isto mentaliteto zagrenjene drhali, ki želi uničiti vse tradicionalne vrednote in se znebiti resničnih vrlin. Konec koncev imata boljševizem in komunizem dolgo zgodovino več milijonov trupel, pokolov, gulagov, golih otokov in človeškega trpljenja, s katero se nobena druga ideologija ne more primerjati.
Andrej Sekulović je novinar Demokracije ter urednik portala Rodoljub.si.
