Piše: Tanja Brkić
Ko se je Legebitra zoper mene pritožila na Novinarsko častno razsodišče, so med drugim navedli, da sem kršila vse mogoče člene Kodeksa novinarjev Slovenije.
V članku »Levičarska indoktrinacija LGBTQ že pušča posledice na slovenskih osnovnih šolah« sem opozorila na dogajanje na eni od osnovnih šol, preteklost in grozljive začetke »teorije spolov«, zaradi česar so mi očitali nestrpnost in širjenje sovraštva. Vse moje navedbe so temeljile na javno dostopnih in znanih dejstvih, ki pa jih podporniki ideologije LGBT – zaradi njihove »nemoralne« narave – seveda skušajo zaobiti ali preprečiti razpravo o njih.
Poleg tega so mi očitali, da sem v članku izpostavila Simona Maljevca in Miho Lobnika. A zakaj ju ne bi, če pa sem informacije o začetkih Legebitre našla prav na njuni spletni strani Narobe.si, ki je danes – glej ga, zlomka, – izbrisana? Lobnik je Legebitro ustanovil leta 1998, a se ideologija pri nas ni začela takrat. Začela se je že prej, in sicer s podporo Škuca, ene najvidnejših nevladnih organizacij, ki zase trdi, da »deluje v javnem interesu na področju kulture«. Znotraj Škuca je začela delovati sekcija Magnus. Na spletni strani Ljudmila.org je zapisano: »Leta 1993 je MAGNUS z novo politiko v homoseksualnem gibanju obnovil svoje delovanje z namenom privabiti študentsko populacijo k sodelovanju pri gradnji homoseksualnega lobija v Sloveniji.«
Gre za izvor ne le najbolj škodljive novodobne ideologije, ampak tudi tistih »kulturnikov«, ki bi jim aktualna oblast podarila enormne dodatke k pokojnini. Sprašujem se – za kaj? Za kulturo tipa »Maja Smrekar z dojenjem psa«? Za postopno uničevanje zdrave družbe in širjenje v celofan zapakiranega marksizma? Želeli ali ne, lobi LGBT bo javnost končno do potankosti spoznala – šele začela sem.
