V uredništvo smo dobili razmišljanje Toma T. Objavljamo ga v celoti.

Vojanovo pismo Slovencem:

Ljube Slovenke in dragi Slovenci, 

za vas imam tri zelo slabe novice, zaradi katerih so skorajšnje parlamentarne volitve pomembnejše za obstoj in preživetje slovenskega naroda, kot je bil 1990 plebiscit o samostojnosti Slovenije.

1. Do jeseni bo znova na poti v našo domovino več sto tisoč ilegalnih migrantov iz Afrike in Azije. Že maja jih bilo 50-tisoč na balkanski poti, razmere v Bosni in Hercegovini so zaradi njih kritične. Letos ne bodo mogli tako neovirano potovati skozi Slovenijo proti severu, kot so lahko 2015. Avstrija je lani izvolila vlado, ki jih v večjem številu ne bo več spustila v državo. Pomladni proti-migrantski ukrepi Dunaja so Slovenijo že spremenili v ciljno državo migrantov, to potrjujejo njihove izjave. Velika večina prispelih (80%) jih namesto v Avstriji in Nemčiji zdaj zaprosi za azil tu. To je nevzdržno in nedopustno!
2. Dogodki v Evropi in svetu se razvijajo v logično neizogiben krvavi trk civilizacij, ki bo zaradi geostrateške lege Slovenije verjetno kot list v viharju odpihnil slovenski narod. To se ne sme zgoditi! Sami moramo zasukati tok zgodovine našega naroda! Morda še imamo čas, a se nam hitro izteka! Naše možnosti za narodovo preživetje bodo v naslednjih letih odvisne od modrosti, volje in moči, da se hitro politično in vojaško povežemo z državami višegrajskega zavezništva. Genetske raziskave populacij narodov Evrope so pokazale, da so prav oni naši resnični bratje in naša izvorna družina narodov!
3. Protislovenski režim nas v naši edini domovini načrtno in vedno hitreje spreminja v narodnostno manjšino. Etnični Slovenci smo v Sloveniji le še približno dva od treh njenih prebivalcev. Natančnih podatkov o tem nimamo že od 2002, ker je režim 2011 iz zadnjega popisa prebivalstva brez pojasnil umaknil obvezni rubriki narodnostna pripadnost in materin jezik. Ti bi že takrat pokazali grozljivo sliko in trende. Izvor in obstoj Slovenije po preambuli ustave temeljita na trajni pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenci v njej nismo več ustavodajen narod. Narod, ki ni ustavodajen, ni več gospodar svoje usode. Narod, ki je izgubil ustavno večino, ni več suveren. Protislovenski režim nas uničuje!

Politične delitve 2018 niso več levo ali desno, enako ali še bolj kot 1990 gre znova za plebiscitarno odločanje za ali proti slovenskemu narodu, za ali proti obstoju samostojne Slovenije!

Naša domovina se ne sme spremeniti v žep, v katerem bi že prek poletja obtičalo nekaj deset tisoč ali še več ilegalnih neevropskih migrantov! Tako kot razvpitega brivca Ahmada se jih ne bi uspeli nikdar več znebiti. Nevarnost je realna in velika!

Že junija moramo nujno dobiti enotno in odločno vlado, ki bo takoj sprejela ukrepe za učinkovito zaščito meja, odvračanje migrantov in podporo slovenski vojski.

Stanje je alarmantno in urgentno (zadnje novice na dan 30. maja 2018)! Podrobna pojasnila gornjih točk z viri so v nadaljevanju. Ker je tematika kompleksna, boste zanje potrebovali približno pol ure. V dnevih pred volitvami, ki so še na voljo, bi se morali z njimi nujno seznaniti vsi Slovenci! Protislovenski režim bo storil vse, da bi to preprečil. Skupaj ga lahko obidemo in premagamo, zato vas na zadnji strani čakajo navodila, kaj lahko, prosim, storite, da bodo resnice še do te nedelje mimo režimskih medijev dosegle vse Slovence.

Le enotni lahko še premagamo protislovenski režim, ki nam laže, nas ropa, raznaroduje, razorožuje in pogubno varnostno ogroža. Potomci vam bodo hvaležni! Naj še dolgo živita Slovenija in slovenski rod!

Rudolf Maister – Vojanov
Upokojeni divizijski general
Nebesa, 30. maja 2018

Uvod ali resničnosti ni mar za vaše želje

Ta uvod je žal nujen. Živimo v času relativizma, v katerem menda ni več objektivne resničnosti. Resničnosti, ki jo moramo odkrivati, spoznavati in upoštevati, ker obstaja neodvisno od naših želja. Ne, po svojih željah ima menda lahko vsakdo svojo. Nekateri temu pravijo pluralizem in sprava resnic, njihovo sobivanje.

Zagovorniki takšnega pogleda na svet gledajo nanj le skozi očala svojih želja. Želje imajo oblikovane tudi v všečne ideologije. Kadar uresničene v praksi ne prinašajo želenih rezultatov, morda celo ubijajo, povzročajo humanitarne katastrofe ali vojne, se njihovi avtorji in zagovorniki ne pustijo zmotiti, saj rezultati prav tako niso objektivna resničnost – zanje enako velja pluralizem resnic in interpretacij.

Obstajamo tudi takšni, ki smo mnenja, da objektivna resničnost obstaja. Kadar jo odkrivamo in sporočamo javnosti, a ni všečna, je morda celo kruta, nas prej omenjeni obtožujejo, da nas prežema sovraštvo. Jutri bodo tisti, ki zagovarjajo raznarodovanje Slovencev, na to temo v Ljubljani celo uprizorili nekakšen miting. Ker po njihovem prepričanju objektivna resničnost izven nas ne obstaja, mora biti tista, ki jo sporočamo mi, naša želja. S tem je z njihove strani onemogočen kakršen koli produktiven dialog o usodnih temah družbe.

Naj končam uvod s slikovitim primerom. Za nepreglednim zavojem se usedite na železniško progo in ignorirajte objektivno resničnost, da po njej večkrat na uro vozijo vlaki. Boste lahko ignorirali posledico ignoriranja te resničnosti, ali vas bo do smrti povozil že prvi prihajajoči? Strojevodje pravijo, da pogled na zmleto kašo mesa in telesnih tekočin povoženih samomorilcev ni prijeten.

Resničnost lahko ignoriramo, ne moremo pa ignorirati posledic njenega ignoriranja.

Resničnost, ki je po posameznih temah zapisana v nadaljevanju, ima enako naravo in brezobirnost. Njeno ignoriranje je nespametno in zelo nevarno, ker bodo posledice ignoriranja za naš narod in Slovenijo usodne!

Demografska eksplozija populacij Afrike in Bližnjega Vzhoda

Emmanuel Macron, predsednik Francije, je minuli mesec izjavil, da Evropo čakajo migracije iz Afrike, kakršnih še ni bilo, in da sta zato usodi obeh kontinentov povezani. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo število Afričanov, ki živijo v Evropi, iz sedanjih 9 milijonov v naslednjih 30 letih povečalo na 150 do 200 milijonov. Sedanja raven migracij naj bi bila le kaplja v morje bodočih. Pojav poganja več dejavnikov, prvi je nevzdržna raven rodnosti in rasti populacij držav Afrike, Bližnjega Vzhoda in Južne Azije, ki prebivalce teh držav ohranja v stalni revščini, brez perspektiv, da bi bilo kdaj bolje. Kako nevzdržna je, pokažejo kar goli podatki Svetovne banke za 27-letno obdobje, kolikor obstaja samostojna Slovenija.

Primarni vzrok ilegalnih imigracij je nevzdržna stihijska rast populacij držav, od koder prihajajo ilegalni migranti. K nam »izvažajo« svoje presežke rodnosti, a mediji o tem ne obveščajo slovenske javnosti.

• Populacija Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda se je od 1991 do 2018 povečala od 262 na 453 milijonov, kar pomeni povečanje za 191 milijonov ali 73%, trenutna rast znaša 8 milijonov letno.
• Populacija Podsaharske Afrike se je od 1991 do 2018 povečala od 526 na 1088 milijonov, kar pomeni povečanje za 566 milijonov ali 107%, trenutna rast znaša 28 milijonov letno.
• Populacija Afganistana se je od 1991 do 2018 povečala od 12,9 na 36,3 milijonov ali za 179%.
• Populacija Pakistana se je od 1991 do 2018 povečala od 110,7 na 200,4 milijonov ali za 81%.
• Populacija Iraka se je od 1991 do 2018 povečala od 17,9 na 39,2 milijonov ali za 119%.
• Populacija Nigerije se je od 1991 do 2018 povečala od 97,7 na 195,4 milijonov ali za 100%.

Etnično čiščenje narodov Evrope

Rodnost populacij Podsaharske Afrike je 2015 znašala 4,91 otrok na žensko, rodnost populacij Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda (arabski svet) pa 2,82 otroka na žensko. V istem letu je skupna rodnost prebivalstva EU znašala le 1,58 otroka na žensko, kar je premalo za demografsko obnavljanje. Nikjer se to ne ne vidi bolje kot v državah, ki nimajo množičnih imigracij.

Populacije avtohtonih narodov in držav Madžarske, Litve, Latvije, Estonije, Belorusije in Bolgarije so se v zadnjih 25 letih skrčile za 10-20%. Zaradi nizke rodnosti se enako krčijo tudi populacije avtohtonih narodov Zahodne Evrope, a je trend v populacijskih statistikah zakrit z množičnimi znotrajevropskimi in zunajevropskimi imigracijami – skupne populacije teh držav rastejo.

Posledice teh gibanj so drastične in daljnosežne. Populacije avtohtonih narodov Zahodne Evrope se zaradi prenizke lastne rodnosti, množičnih migracij in dva- do trikrat višje rodnosti imigrantov neevropskega izvora vedno hitreje spreminjajo v narodnostne manjšine v lastnih domovinah. Njihov delež se zmanjšuje za približno eno odstotno točko letno! Podobno se zaradi prenizke rodnosti, izseljevanja Slovencev in množičnih ekonomskih migracij iz držav nekdanje Jugoslavije dogaja tudi etničnim Slovencem v Sloveniji.

V vseh evropskih državah z množičnimi imigracijami bi ob nadaljevanju sedanjih trendov avtohtoni narodi trajno postali narodnostne manjšine v lastnih domovinah najkasneje do 2040-2050, nekateri pa že prej. Tudi Slovenci!

Ker se demografski trendi tudi po tem ne bodo spremenili, to pomeni dokončno etnično zamenjavo populacij vseh držav Evrope, ki dopuščajo množične imigracije. V vojnah in kadar je takšna politika namesto z množičnimi imigracijami uresničena z vojaško silo, temu rečemo etnično čiščenje. Definicije etničnega čiščenja, ki ga OZN obravnava kot genocid, pravijo, da ga je mogoče prepoznati tudi po rezultatih.

Prihodnost Slovenije ne bo pripadala vašim otrokom in vnukom, če jih ne boste imeli. Prav tako jim ne bo pripadala, če bodo v domovini svojih prednikov zaradi imigracij in prenizke rodnosti postali manjšina. Prihodnost Evrope bo pripadala otrokom in vnukom tistih etničnih in verskih skupin, ki bodo v prihodnosti v večini.

V Zahodni Evropi bodo že do sredine 21. stoletja večino imeli muslimani.

V ilustracijo: populacija muslimanov neevropskega rodu se je v Veliki Britaniji od 1961 do 2011 povečala kar 54-krat. Danes jih je tam že tri milijone in pol, njihov delež pa narašča z enako hitrostjo kot doslej.

Delež muslimanov se v Evropi podvaja približno vsako desetletje. Ker predstavljajo večino imigrantov neevropskega porekla in imajo tudi v Evropi mnogo višjo rodnost od avtohtonih narodov, prav oni predstavljajo največjo nevarnost za preživetje civilizacije Evrope.

Vse civilizacije v zgodovini doslej so stale na treh temeljih: skupni veri, ljudstvu ene rase in družini, ki je osnovna sila kulturne reprodukcije. Evropejci uničujemo vse tri temelje svoje civilizacije, zato je ranljiva in vedno lažji plen. V nasprotju s splošnim prepričanjem so civilizacije podobne občutljivim »ekosistemom«, ki jih lahko iz ravnovesja pahne že ena agresivna »invazivna vrsta«.

Nekateri otroci že živijo v takšni prihodnosti. V vedno večjem številu šol v Zahodni Evropi so otroci avtohtonih narodov že manjšina. Kjerkoli se je zgodilo to, v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, je nasilje nad njimi ušlo nadzoru. V Avstriji se je v treh letih povečalo za 500%. Podobno je v vsej Zahodni Evropi in Skandinaviji, kjer so populacije muslimanov največje in njihovi deleži rastejo najhitreje.

Laž multikulturnosti

Zagovorniki multikulturnosti in spreminjanja narodnostno in kulturno homogenih evropskih družb v multikulturne pravijo, da ljudje različnih narodnosti, ras in verovanj lahko trajno složno in v sožitju živijo drug z drugim. Zgodovina pravi nasprotno. Multikulturnost družbe je že vso človeško zgodovino vzrok  konfliktov, vojn in genocidov v takšnih družbah. Stabilno stanje človeških družb je homogena kultura, multikulturnost pa obstaja le ob nestabilnih prehodnih in krvavih fazah.

Čemu je spreminjanje evropskih narodnostno in kulturno homogenih držav v multikulturne in multietnične sode smodnika, kot je Bosna in Hercegovina, postalo politični imperativ, ki ne dovoli pomislekov in ugovorov? Komu to koristi? Avtohtonim narodom Evrope zagotovo ne.

V multikulturnih državah družba ogromno svoje energije potroši na medkulturnih konfliktih. Različne verske, etnične in rasne skupine tekmujejo med seboj za vire in se izrivajo. Stanje ni stabilno, niti varno, na dolgi rok najkrajši konec vedno potegne skupina z nižjo rodnostjo – v Evropi imajo najnižjo prav avtohtoni narodi.

Kosovo in Libanon dokazujeta zakonitost, da sta rodnost in demografija usoda, v 20. stoletju je obakrat dokončno zmagal islam, v isto smer se gibljejo Makedonija, Bosna in Hercegovina in vsa Zahodna Evropa.

Študije kažejo, da v kulturno homogenih družbah vladata večje zaupanje in solidarnost kot multikulturnih, večja družbena kohezivnost, tudi varnost. Družbeni kapital takšnih družb je višji; multikulturnost ga znižuje. Švedska je brez zadržkov uresničila visokoleteče ideje multikulturnosti, v njenih najbolj multikulturnih mestih je nasilje tako eksplodiralo, da je januarja letos predsednik vlade razmišljal celo o uporabi vojske.

Ideologija multikulturnosti je postala dogmatična posvetna religija, ki ne dovoli dvoma in blasfemije, čeprav v praksi ne deluje nikjer in je zasnovana na zmotnih izhodiščih.

Ljudje smo plemenska bitja z globoko vsajenimi plemenskimi pripadnostmi veri, narodnosti in rasi, zato praksa kaže, da v multikulturnih družbah demokracija ne deluje. V multikulturnih družbah ljudje glasujejo blokovsko po etnični, rasni in verski pripadnosti. Študije in modri državniki, ki imajo dolgoletne praktične izkušnje z multikulturnostjo, celo trdijo, da se multikulturnost in demokracija medsebojno izključujeta.

Kadar se multikulturnost z masovnimi imigracijami tujerodnih populacij od zgoraj navzdol vsiljuje nacionalno homogenim državam z nizko rodnostjo avtohtonih narodov, je multikulturnost raznarodovanje, etnocid in genocid, praviloma pa tudi kolonizacija, saj tujerodni migranti do zloma javnih financ živijo in se množijo na račun avtohtone populacije, ki se krči.

Ključno moralno vprašanje današnje Evrope je, ali se smejo avtohtoni narodi Evrope boriti proti vsiljenim tujerodnim imigracijam, ki jih bodo že do sredine stoletja nepovratno demografsko premagale. Ali se smejo boriti proti dogmi multikulturnosti, za ohranitev kulturno in narodnostno homogenih domovin? Odgovor je pritrdilen!

13. septembra 2007 je OZN na zasedanju Generalne skupščine sprejela Deklaracijo o pravicah avtohtonih ljudstev, ki je prvič jasno definirala, katere pravice pripadajo vsem avtohtonim ljudstvom sveta.

V Evropi so avtohtoni narodi njena avtohtona ljudstva. V njej živi 87 različnih avtohtonih etničnih skupin, od katerih jih 33 tvori večino v vsaj eni suvereni državi, ostale pa imajo status narodnostnih manjšin.

Z vrha vsiljene ideologije in politike multikulturnosti ter množičnih tujerodnih imigracij z višjo rodnostjo na njihova ozemlja grobo kršijo pravice avtohtonih narodov Evrope, kot jih definira Deklaracija OZN o pravicah avtohtonih ljudstev.

Viktor Orban in njegovi somišljeniki širom Evrope imajo prav! Vsak narod se ima pravico boriti proti raznarodovanju in etnocidu, ki se izvajata z množičnimi imigracijami in nasilno ideološko dogmo multikulturnosti! Odgovorni državniki so na strani svojih narodov in se borijo proti temu. Namen obstoja nacionalnih držav je, da branijo, uresničujejo in razvijajo interese njihovih državotvornih narodov, ne pa tujcev. V Evropi poteka sistematično uničevanje kultur, ki se izvaja s prisilo narodov, da zapustijo svoje kulture ter se kulturno in demografsko utopijo v dominantni kulturi, ki je kultura multikulturnosti.

Globalisti in njihovi valpti želijo civilizacijo Evrope za vedno spremeniti iz naravne in raznovrstne multikulturnosti krščanskih monokultur v monokulturo ene same dominantne multikulturnosti. Za to uporabljajo migracije muslimanov, ki pa imajo svoje ideje o prihodnosti Evrope, ko bodo dosegli demografsko večino.

8. 
   8. člen Deklaracije o pravicah avtohtonih ljudstev pravi:
   8. člen avtohtone narode Evrope varuje pred prisilno asimilacijo in integracijo v kulturo multikulturnosti, varstvo pred prisilnimi migracijami pa velja smiselno tudi za njim vsiljene prisilne imigracije tujerodnih populacij na njihovo ozemlje, saj te kratijo njihovo integriteto ter razlaščajo njihova ozemlja in vire.

Kadar so se v zgodovini trume mladih moških izkrcale na obalah tujih dežel in kontinentov, si tam začele prisvajati vire teh dežel in posiljevati ženske avtohtonih ljudstev, kot počnejo migranti v Evropi, je to pomenilo dejanje vojne. Še vedno jo!

Islamski imperializem

Zakaj je islam tako drugačen od vseh drugih verovanj? Zakaj se muslimani večinoma ne integrirajo v zahodno civilizacijo? Je islam res religija miru, kot nas prepričujejo mediji od napada na Svetovni trgovinski center 11. septembra 2001? Mar niso prejšnje generacije iz izkušenj vedele bolje?

Če je islam religija miru, potem bi morali biti njegovi verski fundamentalisti ekstremni pacifisti. Če je islam religija miru, zakaj ima kritika in karikiranje le te religije povsod po svetu za posledico ogrožanje življenj kritikov in karikaturistov?

Odgovor na vprašanja bi terjal knjigo ali dve, najkrajši pa se glasi: islam je skoraj popolna militantna osvajalna totalitarna ideologija; to je ključ njegovega uspeha. Vzbuja strahospoštovanje.

1. Koran v več kot 100 verzih muslimanom zapoveduje vojno proti nevernikom, dokler ne bo islamu podrejen cel svet. Do uresničenja tega cilja islam svet deli na svet islama in svet vojne, prvi mu je že podrejen, drugi pa še bo.
2. Koran muslimanom, ki umrejo v vojni za islam, obljublja večna nebesa, zaradi česar imajo drugačen odnos do smrti, kot ga ima zahodna civilizacija. Mustafa Kemal Atatürk je to lepo pojasnil.
3. Islam s svojim pravnim redom, šeriatskim pravom, ki je njegov neločljivi del, določa vse sfere življenja. Določa, kaj smejo muslimani jesti, kako se morajo oblačiti, predvsem ženske, koga smejo poročiti, čemu se mora podrejati oblast. Izven islama ni v sferah zasebnega, javnega in političnega ničesar, kar ni določeno in regulirano. To je po definiciji totalitarizem.
4. Islam ne pozna in ne dovoljuje ločitve vere in države, zaradi česar je Alija Izetbegović, nekdanji predsednik BiH, v Islamski deklaraciji, v poglavju Islam ni samo religija, pravilno zapisal, da mir med islamom in neislamskimi institucijami (kar so vse institucije držav zahodne civilizacije) ni mogoč.
5. Osnovni dokument islama, Koran, je določen drugače, kot imajo temeljna besedila definirana druga verstva. Vsebine Biblije in besedil drugih verstev so navdahnjene z nadnaravnim in božjim, vsebina Korana pa naj bi bila dobesedni narek neposrednih in zadnjih božjih besed človeštvu. Neposrednih besed boga v praksi ni mogoče reformirati in spremeniti, zato je islam imun za korenitejše reforme.
6. Islam je netoleranten do kritikov in odpadnikov. Temeljni dokumenti islama za blasfemijo in apostazijo zapovedujejo smrtno kazen. Kritike in izstopa ne tolerira, zato je notranje trdoživ.

Islam je po svoji konstitutivni naravi globoko antagonističen in v temeljih sovražen do vseh neislamskih kultur, verovanj in civilizacij.

Kdor mu v naivnosti in dobronamernosti odpira vrata, ga spušča na svoje ozemlje in tolerira, da se tam neovirano razrašča in krepi, je obsojen na pogubo in zasužnjenje.

»V naravi islama je, da vlada in se ne podreja, da vsili svoje zakone vsem narodom in razširi svojo moč na ves planet.«
Hassan al-Banna, ustanovitelj Muslimanske bratovščine

»Mošeje so naše vojašnice, njihove kupole so naše čelade, minareti naši bajoneti, verniki naši vojaki.«
Recep Tayyip Erdoğan, predsednik Turčije

»Islam je totalitarna ideologija, ki se skriva za religijo in zlorablja zahodno pravno ureditev, ki dovoljuje svobodo veroizpovedi.«
Klara Samkova, češka borka za človekove pravice

Kaj poganja ilegalne migracije v Evropo?

Ob že omenjeni nevzdržni rodnosti in rasti populacij držav Afrike, Bližnjega Vzhoda in Južne Azije, ki prebivalce teh držav ohranja v stalni revščini brez perspektiv, na nočno moro z neevropskimi ilegalnimi, večinoma muslimanskimi migranti vplivajo tudi dejavniki znotraj Evrope.

1. Aktivne politike EU za spodbujanje imigracij, ki so zasnovane na napačnih in do avtohtonih narodov Evrope vedno bolj odkrito sovražnih motivih in ciljih.
2. Radodarni sistemi socialne države Evrope, ki prišlekom in njihovim potomcem brez dela omogočajo boljše življenje, kot bi ga imeli v domovinah z delom. Denarne socialne pomoči in otroški dodatki so dovolj visoki, da jim ni treba delati. Država jim zagotavlja tudi socialno streho nad glavo. V takšnem sistemu njihov ekonomski model temelji na tem, da se razmnožujejo na plečih davkoplačevalcev vedno manjše avtohtone evropske populacije. Njihov učinek na javne finance je katastrofalen.
3. Ilegalnim migrantom, ki nimajo nikakršnih opravičljivih razlogov za azil, Evropa vsaj za čas trajanja postopka odobritve ali zavrnitve le-tega omogoča brezplačno nastanitev in oskrbo. Ničesar ne morejo izgubiti, če pridejo. Večine tistih, ki jim Evropa azila ne odobri, naposled sploh ne moremo več izgnati.

Omembo si zaslužijo tudi samouničevalni Evropejci, ki ne razumejo ali nočejo sprejeti dveh dejstev.

• V svetu, v katerem imajo različne populacije tako različno rodnost, neomejene migracije niso mogoče, ker pomenijo kulturno, civilizacijsko in fizično uničenje narodov in celih kontinentov z nizko rodnostjo. Kraji, od koder prihajajo ilegalni migranti, vsa Afrika in Azija do Bangladeša, imajo vsako leto približno 50 milijonov več ljudi. Evropa brez ničelne tolerance do ilegalnih migracij in reemigracij ne bo preživela kot zahodna civilizacija. Le Evropejci jo delamo takšno, dokler še imamo večino, neevropski priseljenci je ne. Kdor si brez omejitev in kriterijev uvaža ljudi iz tretjega sveta, se bo tudi sam spremenil v kaos tretjega sveta. Pred popolnim uničenjem nas lahko reši le etika rešilnega čolna.
• Vsak ilegalni imigrant, ki dobi zatočišče v Evropi, bo z zgledom pognal na pot proti Evropi še prijatelje in sorodnike. Zgolj iz Podsaharske Afrike želi oditi 700 milijonov ljudi.

Preglednica na iz uradne statistike prosilcev za mednarodni azil do konca aprila je dovolj zgovorna. 91,5% vseh je moških, največ pa jih prihaja iz Alžirije (26,3%), Pakistana (21,8%), Afganistana (10,9%) in Maroka (9,7%). Potrjujejo  točke na vrhu strani! Odkar je Avstrija  aprila sprejela strožje ukrepe zanje, se je število tistih, ki zaprosijo za azil v Sloveniji, izjemno povečalo, že maja jih je bilo več kot skupaj v štirih mesecih prej!

S takšnimi spolnimi in starostnimi strukturami so to najbolj čudni »begunci« in »prebežniki« v zgodovini človeštva. Recimo bobu bob: to je vojska na pohodu, ki pleni vire (za zdaj finančne, a ne bo dolgo ostalo le pri tem) in osvaja novo ozemlje za svojo vero in narodnost.

Krvavi trk civilizacij in odštevanje časa do njega

1992 je Francis Fukuyama objavil knjigo Konec zgodovine in zadnji človek (The End of History and the Last Man), v kateri je pod vtisom padca komunizma in konca hladne vojne zagovarjal tezo, da je zgodovina »končana«. Da je človeštvo doseglo svojo zadnjo stopnjo ideološke evolucije – zahodno liberalno demokracijo. Na to prepričanje se je že leto kasneje odzval njegov profesor Samuel P. Huntington, ki je objavil članek Trk civilizacij (The Clash of Civilizations), kasneje pa tudi knjigo s tem naslovom, v katerih je zagovarjal nasprotno tezo – da se bodoče vojne ne bodo več bojevale med državami, pač pa med kulturami. Da bo v prihodnosti predstavljal največjo nevarnost svetovnemu miru islamski ekstremizem.

Danes že lahko trdimo, da je imel prav slednji. Zahodna civilizacija, ki stoji in pade krščanstvu in belem Evropejcu, se demografsko krči, vanjo pa se z legalnimi in ilegalnimi migracijami vedno agresivneje širi njena zgodovinsko konkurenčna in v temeljih antagonistična konkurentka – islamska civilizacija.

Islam je že dvakrat napadel Evropo in njeno civilizacijo, prvič v 8. stoletju, ko je zasedel Pirenejski polotok, in so frankovski vojaki njegovo prodiranje uspeli ustaviti šele v Franciji, drugič pa v 14. stoletju, ko se je Otomansko cesarstvo začelo agresivno širiti na Balkan. Obakrat je bila Evropa dovolj močna, da je islamske zavojevalce naposled uspela izgnati; v Španiji je bilo za to potrebnih kar 800 let, na Balkanu pa več kot 500.

Islam se ni nikdar odrekel težnjam po Evropi, ker hoče cel svet in ker je njegov prerok Mohamed napovedal, da bodo muslimani uspeli zavzeti Konstantinopel (danes Istanbul) in Rim. Konstantinopel so dokončno osvojili 1453, Vatikan pa ima tako mogočne zidove, ker so ga tudi že oblegali. Polovica uresničene prerokbe daje muslimanom neomajno vero, da bo padel tudi Rim. V to jih prepričujejo verski voditelji in mediji.

Islam je Evropo dvakrat doslej oblegal z orožjem, zdaj jo oblega z migracijami in demografijo. Muslimani, ki so že v njej, imajo v povprečju dvakrat več otrok kot avtohtoni Evropejci, svoje vrste pa si krepijo tudi z vedno množičnejšimi migracijami. Bi bil lahko nekdanji diktator Libije še kako jasnejši, kaj je njihov cilj?

»V Evropi imamo 50 milijonov muslimanov. Obstajajo znamenja, da bo Alah naklonil zmago islamu brez uporabe sabelj in pušk, brez vojaškega posredovanja – in jo v nekaj desetletjih spremenil v kontinent muslimanov.«
Omar Moamer el Gadafi, nekdanji voditelj Libije

To vedo in razumejo vsi voditelji islama in večina muslimanov, naivni in neobveščeni Evropejci žal še ne.

Evropa je že desetletja v kulturni in demografski vojni med muslimani in Evropejci, ki prehaja v odločilno fazo. Zmagovalec bo dobil najmanj pol kontinenta, kulturno in civilizacijsko srce Evrope. Prvi bodo dobili novo ozemlje z odlično infrastrukturo in podrejenimi ljudstvi, drugi pa bodo izgubili vse – civilizacijo in domovine.

Kdo bo zmagal? Muslimanski ali evropski moški! Komu bo pripadla prihodnost Evrope?

Kakšna bo prihodnost Slovenije in Evrope? Zagotovo ne mirna in ne brez prelivanja krvi. To nikakor ni želja avtorja teh vrstic, to je objektivna resničnost, zaradi katere ima dokument uvod z naslovom Uvod ali resničnosti ni mar za vaše želje.

Res ji ni. Kakšen je torej najverjetnejši scenarij prihodnosti? Tako grozljiv, da vam bo vzel miren spanec.

Krvavi trk zahodne in islamske civilizacije znotraj prve in Evrope je neizogiben.

Točko brez povratka za mirno rešitev smo verjetno, ne da bi se tega zavedali, prestopili že pred letom 2000. Tudi če Evropa takoj neprodušno zapre zunanje meje za nove migracije neevropskih muslimanov in jih brani z orožjem, je to ne bo rešilo pred notranjim prelivanjem krvi. Višja rodnost muslimanov, ki so že v Evropi, bo naredila svoje, k temu jih spodbuja tudi predsednik Turčije Erdogan, ki Turke v Evropi odkrito poziva, naj imajo namesto treh pet otrok.

Kaj uči zgodovina? Libanon je bil ob začetku 20. stoletja tako krščanski, kot je zdaj Evropa, kristjani so predstavljali 80% populacije. Dolga in zelo krvava državljanska vojna se je začela, ko je delež muslimanov dosegel 35%. Danes je v Libanonu le še 34,2% kristjanov (2015), njihov delež pada naprej. Islam je zmagal.

Ob trenutnih trendih bi delež muslimanov v Zahodni Evropi dosegel 35% v 20 letih, a se bo mnogo prej zgodilo nekaj drugega. Pred nami je zaradi napačnih (zagovorniki teorij zarote bi rekli načrtno napačnih) monetarnih politik centralnih bank največja finančna kriza moderne dobe, ob kateri bo tista iz leta 2008 videti kot sprehod skozi park. Sistemi javnih financ prezadolženih držav Zahodne Evrope se bodo podrli, z njimi tudi socialni in zdravstveni sistemi. Razpadli bosta tudi Evropska skupnost in njena monetarna unija.

Krvavi trk civilizacij se bo najverjetneje začel razpletati po začetku naslednje finančne krize.

Od populacije, ki že živi v Zahodni Evropi, je zaposlen le vsak drugi musliman in vsaka četrta muslimanka. Kolaps socialnih sistemov jih bo zelo prizadel, kar bo sprožilo nasilen revolt in upor, saj so jih po njihovem prepričanju radodarni sistemi držav Evropejcev dolžni preživljati. Konflikt se bo neizogibno razvil in kot požar po vsej Evropi razširil v etnične in verske državljanske vojne. Bojišča bodo enako kot v Siriji  razdrobljena. Od mesta do mesta, kjer je muslimanov največ, se bodo na eni strani neizogibno znašli predstavniki avtohtonih narodov Evrope, na drugi pa predstavniki tujerodnih muslimanov.

Svetovni islam svojih bratov v veri v Evropi ne bo pustil na cedilu. Konflikt bo po verižnem sosledju naravnih reakcij vseh vpletenih igralcev eskaliral v novo svetovno vojno, svetovno vojno civilizacij, vsaj dveh, zahodne in islamske. Obe imata jedrsko orožje.

Če se pri projekcijah omejimo le na Evropo, se bo njena usoda v tej vojni na terenu odločala na dveh mestih – v Zahodni Evropi in na Balkanu. Turčija ima v Zahodni Evropi 6 milijonov Turkov, v Nemčiji jih živi 4 milijone, v Avstriji 350.000. Turčija bo imela z Erdoganom, ki bo začetek vojne skoraj zagotovo še pričakal na sedanjem položaju, izjemen strateški interes, da se z vojsko in zavezniki po kopnem prebije do svojih ljudi v Zahodni Evropi. Njihov cilj bo vzpostavitev trajne kopenske povezave iz Male Azije prek Zahodnega Balkana do Zahodne Evrope.

Vedno več znakov kaže, da Erdogan razume projekcije prihodnosti in se nanje že pripravlja. Prav tako voditelj Bošnjakov v Bosni Bakir Izetbegović, ki ga je javno razglasil kar za človeka, ki ga enkrat vsako stoletje muslimanom pošlje sam Alah.

Erdogan je svojo zadnjo predvolilno kampanjo začel v Bosni in Hercegovini, ki jo z Bošnjaki spreminja v svoje oporišče, podobno je s Kosovom. Turkom, ki so se iz Avstrije in Nemčije množično pripeljali v Sarajevo, je z besedami in simbolično sporočil, da je blizu in da jih ne bo pustil na cedilu.

Ob začetku državljanskih vojn v Zahodni Evropi bodo nespametno pacifistično samorazorožene države Zahodne Evrope polno zaposlene že s seboj. Muslimani v teh državah lahko do prihoda zunanje pomoči brez težav vežejo nase vso vojaško silo njihovih nacionalnih armad.

Balkan bo Zahodni Evropi zadnja skrb. Turkom bo prva.

Turška vojska je druga najmočnejša v Nato, skozi majhne in slabo oborožene države Balkana se lahko skozi Bolgarijo, kjer živi turška manjšina, južno Srbijo in Makedonijo ter Kosovo do Bosne prebije hitro. Od Velike Kladuše do Nemčije in tam živečih Turkov pa je samo še 350 kilometrov zračne razdalje.

Na ključnih 350 kilometrih razdalje med Bosno in Nemčijo sta Hrvaška in Slovenija. Slovenija brez operativno sposobne vojske.

Kjer danes najbolj množično nezakonito prestopajo slovensko mejo ilegalni migranti, v Beli Krajini, bodo v prihodnosti neizogibno prodirale vanjo tudi oborožene muslimanske vojske s turško na čelu, ki bodo imele za cilj Avstrijo in Nemčijo ter tam živeče muslimane. Če mislite, da so turški vpadi končana zgodovina, se žal bridko motite – so tudi neizogibna prihodnost.

Kdo smo Slovenci in kam moramo za golo preživetje

Preden nadaljujemo temo iz prejšnje točke, se najprej posvetimo Slovencem. Kdo sploh smo?

Genetske raziskave populacij narodov Evrope so v zadnjih letih pokazale, da smo Slovenci izvorno zahodni Slovani.

Morda so globoko v sebi to kdaj slutili že naši predniki, a tega ni mogli tako jasno dokazati. Da ne sodimo med južne Slovane in v balkanski kulturni prostor, je lahko začutil tudi vsakdo, ki je v Jugoslaviji v velikosrbski JLA služil svoj vojaški rok.

Naši prvi bratje so Slovaki (spodaj), ki jim sledijo Moldavci, Ukrajinci, Poljaki, Čehi, tudi Madžari.

Od 6. stoletja smo prostor današnje Slovenije poselili s severa in bili nato do 1918 ves čas več kot 1300 let politično in vojaško povezani v tisto smer. Odtod izvira genetska bližina z Madžari na slikah zgoraj, s katerimi smo se mešali. Blizu so nam tudi Hrvati, predvsem tisti s severa Hrvaške, s katerimi imamo bogato skupno zgodovino, predvsem pa ta ljudstva poleg izvora povezuje skupna katoliška vera.

Slovenci smo bili pred 100 leti – podobno kot koroška dečka – posvojeni v politično družino južnih Slovanov, vendar so naše izvorno in kulturno sorodstvo narodi, ki so povezani v Višegrajsko skupino. V  širši geopolitični situaciji in srh vzbujajočih projekcijah najverjetnejše prihodnosti se v tisti smeri nahaja tudi naše edino upanje za preživetje slovenskega naroda.

Usoda Evrope se bo podobno kot pred stoletji, ko Turke šele 1683 ustavili pred Dunajem, odločala prav na našem ozemlju. Globalni islam s Turki na čelu bo imel v naslednji vojni strateški interes vzpostaviti kopensko povezavo prek Zahodnega Balkana do Zahodne Evrope, evropski narodi širom Evrope, tudi Rusi, pa bomo imeli strateški interes, da jim to ne uspe. Slovenija, naša domovina in očetnjava, se bo zaradi svoje geostrateške lege nahajala na trku teh interesov, na eni od strateško najpomembnejših lokacij.

Erdogan in muslimani se očitno pripravljajo na bodočo vojno, na bodoči krvavi trk civilizacij, tudi mi bi se morali, čas za priprave na obrambo se nam hitro izteka.

V okoliščinah srhljive situacije, v kateri se nahajamo, je morda še bolj srhljivo dejstvo, da se protislovenski režim, ki že od konca druge svetovne vojne skoraj neprekinjeno vlada Slovencem, namesto s strateško varnostjo in obrambo Slovenije povsem zaslepljen znova vedno bolj ukvarja z malikovanjem revolucije in ideologije rdeče zvezde. Da ne bi bili polovični, predstavniki protislovenskega režima še aktivno podpirajo množične neevropske migracije v Slovenijo in Evropo.

Žalostna in tragična zgodovina slovenskega naroda v 20. stoletju nam s svojo nerazrešeno zapuščino grozi, da nam bo razklanim na začetku 21. stoletja naposled še v dokončno pogubo.

V prvi svetovni vojni smo Slovenci izgubili 30.000 mladih mož, v drugi svetovni vojni pa se je vrhu maloštevilnih slovenskih stalinistov, ki so se v letih pred njo vsi šolali v Moskvi, zdelo, da bi bilo dobro vojno izkoristiti še za izvedbo stalinistične revolucije. Ker je zgodovinska sreča pogosto na strani najdrznejših in najnestrpnejših, jim je uspelo. Zaradi državljanske vojne, ki jo je sprožilo izvajanje revolucije, smo imeli med drugo svetovno vojno nekaj 10.000 več smrtnih žrtev, kot bi jih imeli sicer. Še danes se brezupno razklani, ko bi morali biti narodno enotni glede prihodnosti in kako jo bomo sploh uspeli preživeti, v neskončnost prepiramo glede tega.

Neskončne prepire glede časa NOB, ki še vedno razdvaja narod, kot meč gordijski vozel preseka eno samo ključno vprašanje. Kaj smo Slovenci dobili leta 1945? Svobodo ali brutalen stalinistični režim, ki je 1948 prešel v titoizem?

Ker je odgovor drugo, je potem z »O« v NOB nekaj zelo narobe.

Čas je, da se ta neskončna revolucija, ki očitno v Sloveniji kot v nekakšnem od realnosti povsem izoliranem getu sredi Evrope še kar traja in traja, enkrat za vselej konča, sicer bo pokončala nas! Če bomo nadaljevali po sedanji poti, nas 2030 tu zagotovo ne bo več, bližajoči se viharji nas bodo odpihnili kot list v vetru. Sile, ki bodo prej, kot si želimo, začele delovati na ta del Evrope, bodo mnogo močnejše od nas.

Ozemlje Hrvaške, Slovenije in zahodne Avstrije bo kmalu ključno za preživetje vse evropske Evrope. Kot se je naposled zgodilo pred Dunajem, ga bodo lahko pred novimi vojaškimi osvajanji islama ubranile le močne združene sile Evrope. Iz zahodne smeri ne bo nobene pomoči, računali bomo lahko le na pomoč držav Vzhodne Evrope in Rusije, ki ne bodo notranje krvavele v medcivilizacijskih državljanskih vojnah.

V strateškem varnostnem interesu vseh treh – Hrvaške, Slovenije in Avstrije – je že danes čim hitrejše politično in vojaško povezovanje z državami višegrajske četverice, Avstrija z novo vlado to že počne, Slovenija in Hrvaška pa bi se morali zelo podvizati. Obe se morata pridružiti novemu bloku V4 + Avstrija.

Protislovenski režim, ki vlada Sloveniji, tega ne bo storil nikdar. Prav tako ni verjetno, da bi v bloku V4 + Avstrija želeli v svojih vrstah gledati nekoga, ki 2018 še straši z rdečo zvezdo. Prvi korak za dolgoročno možnost preživetja naroda je nujen: zamenjava vlade, blokada migracij. Drugi: pridružitev V4+Avstrija.

Tretja točka iz uvoda ta hip v primerjavi z varnostnimi vprašanji ni akutna, je pa zgovorna glede same narave protislovenskega režima in njegovega početja. V vseh popisih prebivalstva do 2002 je sta bili obvezni sestavini popisa tudi izrekanji o narodnostni pripadnosti in materinem jeziku. Iz popisa 2011, ko smo nujno rabili podatke, kako pospešene migracije zaradi vstopa v EU vplivajo na spreminjanje narodnostne sestave prebivalstva Slovenije, je izginilo oboje. Ažurnih podatkov o tem nimamo že od 2002.

Upoštevajoč nizko rodnost in pospešene migracije po letu 2004 – Slovencev iz Slovenije in prebivalcev nekdanjih republik Jugoslavije v Slovenijo – lahko utemeljeno domnevamo, da 2018 v Sloveniji ne živi več kot 1,4 do 1,45 milijona prebivalcev, ki bi se še izrekli za slovensko narodnost. Predvsem mesta postajajo po narodnostni sestavi vedno bolj podobna Jugoslaviji kot Sloveniji. Januarja 2018 je imela Slovenija 2.066.880 prebivalcev, kar pomeni, da približno vsak tretji ni slovenske narodnosti. Uveljavljanje in uresničevanje strateških interesov slovenskega naroda bo ob takšni sestavi populacije vedno težje.

Ker v praksi nobena politika med prebivalstvom skoraj nikdar ne dobi več kot 80% podpore, Slovenci v lastni domovini verjetno nismo več ustavodajen narod. Ustavna večina nam je že nedosegljiva. To pomeni, da tudi suveren narod nismo več.

Zdi se, da si tisti, ki se niso nikdar mogli sprijazniti s samostojno Slovenijo in razpadom Jugoslavije, v Sloveniji ustvarjajo nekakšno Jugoslovenijo. Nova Jugoslavija, ki bo znova obsegala vse nekdanje republike Jugoslavije, se tudi že pripravlja pod delovnim imenom Jadranski svet (zelo zgovorna Jadranska deklaracija, kadrovska sestava, vodstvo). Podružnice ima samo na ozemlju nekdanje Jugoslavije.  

»Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem.«
Milan Kučan, MMC RTV Slo

Ena prvih nalog nove vlade bi morala biti izvedba novega popisa prebivalstva, ki bi zopet vseboval obvezni rubriki narodnostna pripadnost in materin jezik. Politični akterji Jadranskega sveta pa slovenskemu narodu verjetno tudi dolgujejo nekaj odgovorov.

Zaključne besede pred usodnimi volitvami

Ljube Slovenke in dragi Slovenci, prebivalci Slovenije,

doslej je bilo povedanega dovolj, da bi moralo biti jasno, kako varnostno usodne so nedeljske volitve.

Za vas imam 12 vprašanj.

1. Nameravate znova volili marionete tistih, ki so nasprotovali samostojni Sloveniji in se nikdar niso sprijaznili z njo?
2. Nameravate znova volili tiste, ki so 1990 razorožili Teritorialno obrambo, v zadnjih letih tako uničili Slovensko vojsko, da ni več operativno sposobna, ali pa bi jo radi kar v celoti ukinili?
3. Nameravate znova volili tiste, ki so uničili slovensko zdravstvo, da so se za 800% podaljšale čakalne dobe, otroško srčno kirurgijo pa smo kar izgubili?
4. Nameravate znova volili tiste, ki so vas v zadnjih 10 letih tako hitro zadolžili do vratu, kot ni uspelo še nikomur v zgodovini EU?
5. Nameravate znova volili tiste, ki odkrito vabijo k nam migrante z vsega sveta in njihove interese postavljajo pred vaše ter vas ponižujejo, če ne želite financirati njihovega preživljanja, se bojite njihove nasilnosti ali pa vas je le strah za prihodnost svojih otrok?
6. Nameravate znova volili tiste, ki 2015 niso znali zaščititi slovenskih mej in od konca aprila niso bili sposobni sprejeti enakih in preprostih vladnih ukrepov za odvračanje migrantov, kot jih je Avstrija?
7. Nameravate znova volili tiste, ki glede zaščite pred ilegalnimi migracijami v zadnjih treh letih niso storili ničesar, čeprav je bilo jasno, da je naslednji val migrantov le vprašanje časa?
8. Nameravate znova volili tiste, ki so za islamistični režim Irana, ki podpira mednarodni terorizem, prek NLB oprali milijardo dolarjev in nato v zavezi molčečnosti o tem molčali skoraj desetletje?
9. Nameravate znova volili tiste, ki vas raznarodujejo in skrivajo podatke o stanju, koliko nas sploh še je Sloveniji?
10. Nameravate znova volili tiste, ki izganjajo mlade ljudi, ki smo jih drago izšolali v Sloveniji, in namesto njih uvažajo tujo, slabše izobraženo delovno silo?
11. Nameravate znova volili tiste, ki so bili na oblasti 9 od zadnjih 10 let, pred volitvami pa se delajo, kot da nimajo nič z vsem zgoraj naštetim – ali morda komika, ki je imel v poklicni srednji šoli šest popravnih izpitov, zdaj pa bi bil rad kar predsednik vlade?
12. Nameravate znova volili tiste, ki Slovenijo spreminjajo v vedno bolj od vseh sosed izoliran geto poln migrantov?

Če boste, dajte, seveda imate pravico, a vedite naslednje …

• Niso vse napake popravljive. Ne pravijo zaman, da je pekel resnica, ki je bila spoznana prepozno.
• Svet pozna zmagovalce in poražence. Brez drugih ni prvih. Vsi ne morejo biti zmagovalci. Nekateri morajo biti tudi opozorilo drugim.
• Kakor ni mogoče pomagati človeku, ki se želi uničiti, ni mogoče narodom, ki podpirajo svoje rablje.

Če ne boste, pa, prosim, dajte že končno dovolj podpore človeku, ki ga niti ni treba omenjati, ker vsi vemo, kdo je, da bo lahko že junija sestavil delujočo vlado in se že pred poletjem lotil reševanja krize z migranti – protislovenski režim je noče in ne bo rešil v našo korist. Človeku, čigar usoda je že 30 let neločljivo povezana s slovenskim narodom, ki je bil obrambni minister v vojni, v kateri smo zmagali. Ki kot Atlas svet nosi na ramenih usodo slovenskega naroda. Ima najboljše stike z voditelji držav, katerih družba in zavezništvo nam ponujata vsaj kanček upanja, da bomo morda le preživeli viharje, ki se vedno bolj zgrinjajo nad Evropo.

Slovenci se v povprečju le enkrat na generacijo odločimo nedvoumno pravilno. Zadnjič smo se decembra 1990, na plebiscitu za samostojno državo. Minila je generacija, čas je, da se znova enkrat. Enako je pomembno ali še bolj kot takrat.

Če ste dokument prebrali v celoti, potem razumete, da so zadeve zelo resne in zelo zelo urgentne. Usodne.

Istočasno vam je zagotovo jasno, da zapisana dejstva škodijo vladajočemu protislovenskemu režimu. Prav tako vam je jasno, da režimski novinarji, ki o vsem tem disciplinirano molčijo že leta, nimajo interesa, da bi jih Slovenci sploh kdaj izvedeli. Obratno, oni so udarna pest protislovenskega režima, brez njih ne bi mogel obstati in preživeti. Kot voljni služabniki širijo njegovo propagando in skrivajo pred javnostjo ključna dejstva, od poznavanja katerih je odvisno golo preživetje našega naroda in Slovenije.

Pred nami je cilj, da v treh dnevih, ki so nam še ostali do volitev, ta dokument pride do vseh Slovencev. Lahko nam uspe, mora nam! Internet in družbena omrežja nam dajejo to moč. Skupaj lahko obidemo režimske medije.

Spodaj so navodila, kaj lahko, prosim, storite, če vam je še kaj mar za slovenski narod in Slovenijo. Da bodo te vsebine do volilne nedelje dosegle vse sonarodnjake in sodržavljane. Čim hitreje mora postati viralen, širiti se mora kot virus. Le tri dni časa še imamo!

1. Kjerkoli boste naleteli na ta dokument, najsi bo to v elektronski pošti ali na družbenih omrežjih, ga nemudoma shranite lokalno na svoj računalnik ali telefon. Tako bo med ljudmi obstajal v vedno večjem številu kopij. Pri shranjevanju mu – pomembno in nujno! – dajte svoje ime, datoteke ne shranite s privzetim imenom, s katerim jo boste dobili.
2. Ko boste imeli kopijo datoteke dokumenta shranjeno lokalno, jo, če imate tiskalnik, natisnite v čim večjem številu papirnatih kopij. Papirnate kopije razdelite ljudem, ki ne uporabljajo spleta, med starejšimi je še mnogo takšnih.
3. Po elektronski pošti datoteko dokumenta pošljite vsem svojim osebnim kontaktom. Ne pošiljajte je na stotine naslovov, dokument pošljite le ljudem, ki jih res poznate. Vsak človek ima nekaj do nekaj desetih takšnih ljudi: sorodniki, prijatelji, sodelavci. Sami napišite vsebino zadeve. Sami napišite nekaj stavkov vljudnega in prijaznega besedila, v katerih poudarite nujnost prošnje in zaprosite prejemnike, da si vzamejo pol ure časa za dokument. Nato naj ga tudi oni, na enak način, enako osebno, pošljejo naprej svojim osebnim kontaktom. Že v elektronskem sporočilu jih opozorite na ta navodila! Preberejo naj jih takoj za uvodom! Ker bi lahko prišlo do sistemske blokade širjenja dokumenta, je pomembno, da datoteki vsak prejemnik pred pošiljanjem naprej da svoje ime.
4. Kjerkoli je le mogoče, datoteko dokumenta, znova je pomembno, da ima v vsaki shranjeni verziji drugačno ime, naložite na spletne strani, ki omogočajo shranjevanje PDF dokumentov. Nato pa povezave objavite na družbenih omrežjih in tam vljudno opozorite nanje. Tu je nekaj povezav na strani, ki omogočajo shranjevanje PDF datotek brez registracije (link1, link2, link3).

Saj navodila niso preveč zapletena, kajne? Z malo sreče lahko skupaj do nedelje zjutraj še pravočasno obvestimo vse volivce in tako pomagamo spremeniti tok zgodovine našega naroda in države.

Upajmo in držimo pesti, da strankarsko profilirani nomen est omen, ki zagotavlja formalno poštenost izvedbe volitev, ne počne česa, kar bi vplivalo na rezultate. Strožji nadzor glede tega bi bil tudi nujen.

Zdaj pa, prosim, brž storite zgoraj zapisano, in v nedeljo ne pozabite glasovati! Naj bo udeležba znova tolikšna, kot je bila ob plebiscitu 1990.

Hvala! Srečno!