Piše: Vančo K. Tegov
Tako in nič drugače. Vse dokler se jih obravnava kot skupina, etnikum, za katero se bodo posebej pisali zakoni, akti, pravilniki, stroškovniki, šolske oddelke, prilagoditvene postopke, bo strel v prazno ali mimo osrednjega cilja. Cilj je rešitve razmer, ki so nastale zaradi pomanjkljivosti od prej. Pomanjkljivosti so takšne, da se jih ne da retrogradno popravljati. Enakopravnost vseh državljanov Republike Slovenije v ustavi se naj uveljavi. Tako pri pravicah, kot pri dolžnostih. Če je pravica biti svoboden, moraš spoštovat svobodo drugih okrog sebe, da si odgovoren do njih. Če so vsi okrog tebe pripravljeni delati, delaj tudi ti, razen če ni kakšnega hendikepa ali omejitve. Če imajo obveznost obiskovati osnovno šolo, obiskuj jo tudi ti. Če rabimo gradbeno dovoljenje za hišo, bivališče, ga rabiš tudi ti. Če imajo vsi legalen priklop na električno omrežje, enako velja tudi zate, enako velja tudi glede plačevanja le te.
Ali je temu tako? Ne ni. Kako pa je?
Žalostno je, da čedalje večja manjšina Romov terorizira večino Romov in predvsem ostale državljane, zlasti na področju JV Slovenije. Romska problematika ni od včeraj, a se jo obravnava, kot da bi spet odkrivali toplo vodo.
V državi, kjer nam policiste pretepajo Romi, ko se dogajajo kraje, ko tisti, ki živijo v bližini romskih getov, kjer vladata brezvladje in nasilje, živijo v strahu, je škoda za vse v tej skupnosti oz. okolici. To je škoda za vse nas. Tisti kmet, ki je bil že večkrat napaden, tam ne bo več kmetoval. Tisti podjetnik, ki so mu ukradli delovni stroj, jutri ne more izvesti svojega delovnega procesa in tako dalje… se ne moramo pogovarjati o zaščiti kršiteljev, zato ker so drugačni. So le kršitelji predpisov, zakonov, javnega reda itn.
Niso kršitelji, ker imajo dovoljenje za to, so zato, ker je nekdo, ki jih tolerira, postopkovno in obravnalno ali celo procesno ignorira. V državi, kjer Romi pretepajo policijo, je odpovedala vsa avtoriteta. Avtoriteta tistih ki izvršujejo zakon, ki obravnava ali bi moral vse državljane obravnavati enako.
vaneRom Romu največji sovražnik
V državi in okoljih kjer romski otrok ne pride v šolo, ali če pride v šolo, je raztresen, ni primerno oblečen, nima šolskih potrebščin ne pričakujte rezultate brez ukrepanja. V kolikor ne deluje normalna, vključujoča socialna politika, ne bo rezultatov. V kolikor bomo še naprej imeli v parlamentu razprave (prebrane z listka), ki ne temeljijo na resnični vse zajemajoči izkušnji in vedenja o tej problematiki, bomo še naprej izgubljene generacije in še naprej samo »strokovnjake za baker in ostale napol žlahtne ter žlahtne kovine«. Policistom pa dovoliti izvajanja pooblastil na podlagi zakona in ne omejevati tako da za vsako situacijo »pritiskati« na voki-toki in spraševati za napotke, vmes pa taisti Romi stiskajo obroč okoli policistov in »densajo« oziroma plešejo okrog zmedenih in nič krivih policistov ter jim kažejo osle v smislu » kaj nam pa morete«. Minister za notranje zadeve pravi, da probleme rešujejo z dialogom z dvema »instrumentaliziranima« Romoma, Horvatom in Rudašem, teren pa kaže drugače. Nasilni in neprilagojeni Romi podrejajo vse okoli sebe v svojih okoljih. Pogoji za nadaljevalno teroriziranje okolja so nespremenjeni.
Epilog..
Absolutizacija svobode in svoboščin brez odgovornosti je slepo črevo v iskanju družbe vseh državljanov. Današnja družba, predvsem slovenska in v njej tranzicijska levica je po formuli kulturnega marksizma Rome uvrstila v isto kategorijo kot sebe. Med vrsto, ki ima več pravic in manj odgovornosti kot vsi ostali, meni Janša.
Napaka ali sebičnost, morda dogovor!? Vrag si ga vedi!
Paraziti so si med seboj podobni, ščitijo se med seboj, da bi lažje kradli, prisvajali, porabljali. Brez posledic. Da bi lažje živeli in še naprej ugonabljali družbo za svoje sebične cilje. Zato je treba družbo graditi na vključevanju enakih in ne privilegiranih, neglede na način pridobitve.
Še je čas za korekcijo, le prijem mora biti pravi, pravočasen in pravilen.
