Piše: Andrej Sekulović
Letos bo preteklo že 339 let od znamenite zmage poljskega kralja Jana III. Sobieskega, ki je 12. septembra 1683 razbil osmansko obleganje Dunaja ter v zavezništvu z nemškimi in avstrijskimi četami porazil Turke. S tem si je Sobieski prislužil naziv rešitelja evropske civilizacije, njegovi poljski huzarji pa veliko slavo in ugled po Evropi.
Poleg bitke pri Sisku, kjer so zmago nad islamom slabih sto let prej slavile tudi slovenske čete iz Kranjske, Koroške in Štajerske, velja bitka pri Dunaju za eno največjih zmag Evropejcev. Če je bil islam prvič ustavljen leta 732 pri Poitiersu, je bila njegova druga velika ofenziva ustavljena pred vrati Dunaja leta 1683. Vendar pa še zdaleč ni bil premagan. Danes poteka pod tančico množičnih migracij in humanitarne pomoči beguncem tretja velika ofenziva islama. Bojišča pa so postala mnoga evropska mesta. To ofenzivo spodbujajo domači izdajalci in podpirajo globalisti, ki imajo svoje interese. Evropejcem lažejo, da morajo zavojevalce sprejeti v imenu raznolikosti in multikulturalizma. Vsekakor se poraja vprašanje, kaj storiti, ko se ne soočamo le s prikrito invazijo, temveč sovražniki Zahoda vseh baž zasedajo vodilne položaje v medijskih in izobraževalnih ustanovah ter pačijo preteklost in sedanjost, da bi ustvarili prihodnost po svoji meri.
Tu se lahko učimo iz zgodovine in iz omenjenih bitk. Evropejci so prevladali, ko so sodelovali in ko so skupaj branili svojo celino in civilizacijo. Za uspeh kljub ogromnim oviram se morajo evropski rodoljubi identitarnih načel znova združevati po celini in onkraj meja Evropske unije, na čelu katere so tisti, ki podpirajo invazijo in uničenje evropske biološke in kulturne stvarnosti. Resnično sodelovanje evropskih narodov mora temeljiti na zavedanju skupnih korenin in kulturnih sorodnosti, ne na birokratskih pravilih in lažni ideologiji egalitarizma, ki nam jo vsiljuje Bruselj. Evropejci morajo stremeti k resnični enotnosti, ki ne izključuje raznolikosti narodov naše celine. Kdor si želi ohraniti svoj dom, kulturo in narod, se mora zavedati, da njegova domovina ni le njegovo mesto, pokrajina ali država, temveč tudi evropska celina, ki si jo deli s sorodnimi narodi.
