Piše: dr. Vinko Gorenak
V začetku maja smo se volivci odpravili na referendum o izjemnih pokojninah peščici umetnikov, nekateri med njimi umetniki sploh niso. Razkazovanje nosečniškega trebuha, prekritega s slovensko zastavo in z izrezanim simbolom ali pa dojenje psa zame pač ni umetnost. Volivci smo takrat že sprejeti zakon o izjemnih pokojninah zavrnili in zakon v praksi po volji volivcev ni začel veljati. V »Golobnjaku« so tako dobili »košarico« ljudstva.
Niti dva meseca nista minila in že smo bili na pragu dveh novih referendumov. V prvem naj bi volivci odločali o tem, ali bomo izdatke za obrambo močno povečali, v drugem pa naj bi odločali o tem, ali naj Slovenija izstopi iz Nata ali ne. Za osvežitev spomina naj navedem, da smo 23. 3. 2003 v Sloveniji na referendumu odločali o vstopu v Nato in volivci smo z več kot 66 odstotki odločili, da v Nato vstopimo. Vsako tako zavezništvo, sploh pa vojaško zavezništvo, ki jamči teritorialno celovitost Slovenije, seveda nekaj stane. In tu Slovenija že vse od vstopa, sploh pa po letu 2014 ne izpolnjuje svojih zavez, predvsem ne tiste, da bomo za obrambo dali dva odstotka bruto družbenega proizvoda države.
In v čem je razlika med končanim referendumom o izjemnih pokojninah peščici kulturnikov in napovedanima, nato preklicanima referendumoma o obrambnih izdatkih in članstvu v Natu? Bistvena razlika med referendumom o izjemnih pokojninah in napovedanima, a preklicanima referendumoma o obrambnih izdatkih in članstvu v Natu je v tem, da je bil referendum o izjemnih pokojninah zakonodajni referendum, kar pomeni, da je odločilo ljudstvo, napovedana in nato preklicana referenduma o obrambnih izdatkih in članstvu v Natu pa bi bila posvetovalna referenduma in za dejansko odločanje v DZ ne bi bila obvezujoča. Naj poenostavim. Na referendumu o izjemnih pokojninah smo dokončno odločili volivci, na napovedanih in preklicanih referendumih o obrambnih izdatkih in članstvu v Natu pa sploh ne bi odločali volivci, ampak bi dokončno odločali poslanci, lahko tudi drugače kot volivci.
Ob tem so zanimivi še nekateri podatki. Referendum o izjemnih pokojninah, na katerem smo o veljavnosti zakona dokončno odločili volivci in zakon zavrnili, je predlagala opozicija. Iz koalicijskih vrst pa smo bili deležni pozivov k bojkotu referenduma, češ da gre za opozicijsko zaroto proti peščici umetnikov, ki bo davkoplačevalce stala skoraj sedem milijonov evrov.
Toda napovedana in nato preklicana referenduma o obrambnih izdatkih in članstvu v Natu bi stala prav toliko. Je pa zanimivo, da sta referendum o obrambnih izdatkih napovedali koalicijski stranki Levica in SD, referendum o članstvu v Natu pa kar sam šef »Golobnjaka«.
V normalnih političnih razmerah koalicija običajno nastopa enotno in nobena koalicijska stranka ne izstopa s svojimi odločitvami. Toda to se v tem primeru ni zgodilo, do razdora je prišlo v koaliciji in normalno bi bilo, da ob tako pomembnih vprašanjih koalicija razpade in se razpišejo nove volitve. Toda to se pri nas seveda ne bo zgodilo. Levica in SD bosta še naprej vpili, da sta proti povišanju obrambnih izdatkov, Levica sama pa, da je tudi za izstop iz Nata, obe pa bosta ostali koalicijski stranki in koalicija pač ne bo razpadla.
Se sprašujete zakaj? Najboljši odgovor na to vprašanje je dal dr. Žiga Turk, ko je zapisal: »V koaliciji so tri stranke s posebnimi potrebami. Prva ima posebno potrebo po Venezueli, druga po Protiimperialistični fronti, tretja pa po denarju in prvih dveh.« Jasno pa je le to, da se v »Golobnjaku« referendumsko igrajo z varnostjo vseh nas.
