Piše: Arian Sajovic
V četrtek zgodaj zjutraj so ruske vojaške sile začele z vojaškimi operacijami, ki so sprožile vojni konflikt v Ukrajini. Popolnoma brezobzirno kršenje mednarodnega prava in norm, ki so uspele vzpostaviti dolgi mir, pa je prejelo zgolj mlačen odziv s strani Zahoda.
Ljudje umirajo, trpijo, pogrešajo svoje bližnje, a resnega odziva ni. Kljub vsem besedam podpore in klasičnim molitvam ter mislim, ki so bile poslane pogumnim prebivalcem Ukrajine, resnih dejanj nismo videli. Prvi dan smo sicer slišali, kako smo na zahodu rusko invazijo pričakovali in smo vzpostavili in pripravili načrte za implementacijo primernih sankcij, a še za slednje se očitno nismo uspeli kolektivno dogovoriti. Iz ure v uro prejemamo nova poročila o tem, kako eni ali drugi blokirajo najbolj osnovni možen odgovor na nasilen konflikt, ki ga je zanetila Rusija. Rusi so že pred Kijevom, a mi razmišljamo o rubljih, ki bi lahko bili namenjeni za evropske luksuzne izdelke in si belimo glavo s cenami energentov. Seveda si nihče ne želi še več nasilja in vojaške intervencije niso »hec«, ampak nek trden, soglasen odgovor je nujen, če hočemo ustaviti nepotrebno prelivanje krvi s strani Kremlja.
Zahod je na koncu prišel do zaključka, da jih bomo »udarili« z ekonomskimi sankcijami ter jim prepovedali nastop na Evroviziji. Aja, pa Čeferin jim je še odvzel finale Lige prvakov. Očitno je primeren odziv na nasilje prepoved zabave in odvzem žepnine. Še celo pri temu nismo vsi popolnoma usklajeni. In glede nato, da s(m)o mladi dandanes vzgajani na podoben način, niti ni čudno, da smo tam, kjer smo.
Arian Sajovic je diplomirani obramboslovec in novinar.
