Piše: Žiga Korsika
Tucker Carlson je znan ameriški konservativni komentator. V nasprotju s kolegi na levici je pripravljen dati tudi glas tistim, ki ne verjamejo v svobodo govora. Verjetno zato, ker verjame, da je svoboda govora temelj svobodne družbe.
Tisti, ki resnično verjame v svobodo govora, verjame vanjo kljub prirojeni ranljivosti demokracij. Ta je, da se nasprotniki svobode pogosto poslužujejo demokratičnih mehanizmov, da bi svobodo omejili. Tako se v njegovih oddajah, odkar je zapustil Fox News, znajdejo tudi ljudje, kot sta Putin in nazadnje Dugin. Slednji je hotel zahodno občinstvo prepričati, da svobodna družba zaradi koncepta »osvobajanja« najprej iz imperialnih jarmov, nato od spola in človeškosti same vodi v degenerirano družbo. Njegova ideološka podmena je preprosta – ni problematična degeneracija, temveč svoboda sama. Posledično, če njegov ideološki manever izpeljemo v obratni smeri, je treba svobodno družbo omejiti v enoumje, da lahko naposled pridejo do imperija.
Sovražnike svobodne družbe imamo tudi na Zahodu. Poleg manjšine, ki kaže odkrite simpatije do ruskega ekspanzionističnega projekta v Ukrajini, imamo tudi druščino »prebujenih svobodnjakov«. Ti trdijo, po Popperju, da lahko svobodna družba obstaja le, če se nekatere družbene skupine, ki naj ne bi bile dovolj strpne, izključijo iz javnega življenja. Da bi imeli svobodno družbo, ta družba ne sme biti svobodna za vse. Gre za paradoks po Popperjevem lastnem priznanju. Problem nastane, ko nosilci moči kot nestrpne označijo vse svoje politične nasprotnike. Tudi ta ideološka podmena je preprosta – ni problematična »nestrpnost«, temveč to, da si politični nasprotnik.
V tem kontekstu ni velike razlike med putinisti in pobesnelimi množicami prebujencev, ki zahtevajo, da se nehamo spraševati o pomenu naroda in identitete … da si nehamo postavljati enaka vprašanja, kot so si jih postavljali Prešeren, Cankar in drugi. V svobodni družbi je pravica do vprašanja pomembnejša od odgovora. Prebujenci in putinisti zato razumejo, da je degeneracija v enoumje mogoča le, če prepoveš že vprašanje. Prvim in drugim lahko 9. junija, ko bodo potekale volitve v evropski parlament, pokažemo vrata.
V svobodni družbi je pravica do vprašanja pomembnejša od odgovora.
