Piše: dr. Metod Berlec
V teh dneh se spominjamo 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je s svojimi grozotami močno prizadela evropsko celino. Na slovenskih tleh je en totalitarni sistem (nacionalni socializem), zamenjal drug (komunizem).
Številni so svoja življenja reševali z begom proti zahodu in severu. Predstavniki slovenskih predvojnih demokratičnih strank, ki so se 3. maja 1945 tajno sešli na Taboru v okupirani Ljubljani in razglasili narodno državo Slovenijo »kot sestavni del demokratično in federativno urejene Kraljevine Jugoslavije«, so bili v naslednjih dneh prisiljeni zapustiti slovensko prestolnico.
Konec maja so Slovensko narodno vojsko angleške enote (z Vetrinjskega polja) izdajalsko vrnili v Jugoslavijo. V zanesljivo smrt. Trpljenje slovenskega naroda se je tako nadaljevalo in stopnjevalo. Nova komunistična oblast je konec maja in v začetku junija 1945 izvedla barbarski genocid na delom slovenskega naroda. Nad cvetom slovenskega naroda, ki je verjel v geslo »mati, domovina, Bog«.
A vladajoča slovenska postkomunistična nomenklatura je v preteklih dneh spet ponavljala in obujala socialistično-partijske mite, ki nimajo nobenega stika z realnostjo. Od tega, da je bila 27. aprila 1941 v Ljubljani ustanovljena t. i. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (dan prej je bil sestanek, na katerem so prijatelji Sovjetske zveze govorili o ustanoviti Protiimperialistične fronte, ki je bila naperjena proti zahodnim zaveznikom), do tega, da je bila 5. maja 1945 ustanovljena »prva slovenska narodna vlada« pod vodstvom Borisa Kidriča, kar nikakor ni res.
Prva slovenska narodna vlada je bila tista, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni. Predsedstvo Narodnega vijeća v Zagrebu je kot vrhovna oblast v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS) na predlog Narodnega sveta v Ljubljani 31. oktobra 1918 imenovala vlado za Slovenijo, ki jo je vodil Josip vitez Pogačnik, in ta je nekaj mesecev suvereno vladala velikemu delu današnjega slovenskega ozemlja. Prva vlada Republike Slovenije pa je bila Demosova vlada, ki je vladala v letih 1990–1992 in izpeljala slovensko osamosvojitev ter dosegla mednarodno priznanje.
No, danes smo v situaciji, ko želijo ideološki nasledniki tistih, ki so se okoristili s krvavo komunistično revolucijo, še naprej ohranjati privilegije, na katere so se navadili v prejšnjem totalitarnem sistemu. Eden od teh so tudi izjemne pokojnine na področju kulture. Zato nedeljski glas proti privilegiranim pokojninam na področju kulture ni glas proti kulturi, ampak je glas za pravičnost in enakopravnost vseh slovenskih državljanov. Je glas proti škodljivi Golobovi vladi!
P. S. V tokratni Demokraciji zato pišemo, da bomo v nedeljo odločali na pomembnem zakonodajnem referendumu, saj gre za zakon, ki uvaja neupravičene privilegije za ozko skupino ljudi. Hkrati večina upokojencev v Sloveniji komaj shaja iz meseca v mesec. Gre torej za pomemben in prelomen referendum proti privilegijem, saj bo od njega odvisna naša prihodnost. Odločal bo vsak glas. To bo hkrati tudi odločanje o vladi! O škodljivi Golobovi vladi, ki deluje proti slovenskim interesom! Zato se je potrebno v nedeljo v čim večjem številu udeležiti referenduma in izraziti svojo voljo!
Opozarjamo na sramotno obujanje socialistično-partijske mitologije s strani vladajoče leve koalicije. Kot bi še živeli v Socialistični republiki Sloveniji znotraj socialistične Jugoslavije in ne znotraj neodvisne in demokratične Republike Slovenije, ki se je leta 1991 osamosvojila in svojo neodvisnost obranila v vojni za Slovenijo.
Objavljamo pogovor s priljubljenim slovenskim pisateljem Ivanom Sivcem, ki pravi, da bo v nedeljo na referendumu glasoval PROTI. Proti pretiranim in neprimernim privilegijem, proti nesposobni vladi, proti ljudem, ki ne razumejo demokracije, proti levim enostranskim komisijam, proti zdajšnjemu lažnivemu stanju. Slovenija bi bila lahko po njegovem cvetoča država, če bi imela na oblasti ljudi, ki imajo nekaj več zdrave pameti.
Z umetnostnim zgodovinarjem prof. dr. Milčkom Komeljem smo se pogovarjali o umetnosti, kulturi in aktualnem dogajanju na področju kulture. Dr. Komelj opozarja, da je predlagano avtomatizirano nagrajevanje ustvarjalcev, kot ga predlaga zakon o katerem se v nedeljo odloča na referendumu še posebej vprašljivo, ker se je do danes za nekatere odločevalce predstava o umetnosti in umetnikih temeljno spremenila. Resnični umetniki so namreč zelo redki, danes pa se lahko za umetnika razglasi kdorkoli in potem samoumevno pričakuje, da ga mora po opravljenem šolanju financirati država.
In še to. Objavljamo tudi pogovor z akademskim slikarjem Hermanom Gvadrjančičem, ki je zelo kritičen do zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Če ga citiram: »Ne morem imeti drugega stališča, kot da na referendumu glasujem proti zakonu, ki o tako resni stvari, kot je umetnost, odloča birokratsko in brez poglobljene strokovne presoje, kdo si v resnici zasluži dodatek k pokojnini.«
Skratka, v nedeljo bo odločal vsak glas! Izkoristite ga!
