Piše: dr. Andreja Valič Zver
Ob zadnjih zadregah razvpite evropske komisarke Vĕre Jourove se človek grenko nasmehne in se hkrati zave, kako krhka tvorba je v resnici evropska družina. Ob vsej navidez mogočni evropski mašineriji, kopici sporazumov in zavez ter ne nazadnje armadi evrokratov je »afera Jourová« nazoren primer, kako lahko posameznik s svojo neverodostojnostjo in nedopustnim posredovanjem v državi članici tektonsko zamaje zaupanje v vladavino pravne države, kar je eden od temeljev obstanka Evropske unije. In Jourovi se je zgodilo prav to!
Kot vemo, je evropska komisarka iz liberalnega tabora glavna igralka v trilerju, katerega osnovna zgodba je znana. A vseeno jo na kratko povzemimo. Gospa je prišla na obisk v Slovenijo marca 2023. To je bil čas silovite bitke za spremembe na javni radioteleviziji, kjer naj bi se po komandi Goloba zgodila »dejanšizacija«. Zadnji branik tovrstnega prekucništva je bilo slovensko ustavno sodišče, ki je »dejanšizacijo« za hip zadržalo, po obisku Jourove pa vdano pokleknilo in dalo odvezo levi sceni. Ta je seveda priložnost dodobra izkoristila in danes je stanje na javni radioteleviziji mnogo slabše, kot je bilo npr. v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih slovenske politične pomladi. Le kam so se »poskrili« kritični slovenski intelektualci, ki so mnogokrat v zgodovini in tudi tedaj predstavljali narodovo elito? Le zakaj na javnem mediju, ki ga prisilno plačujemo vsi slovenski davkoplačevalci, ni več uglednih komentatorskih imen s širšim diapazonom znanj in vedenj, kot ga izkazujejo dandanašnja − iz naftalina ali izključno levičarskega gnezda − potegnjena imena? Z nekaj častnimi izjemami je danes žal javna oziroma nacionalna radiotelevizija nevredna svojega imena in poslanstva. Mnogi ljudje se počutijo močno ogoljufani. Žal tudi t. i. novi mediji ne zmorejo v celoti nadomestiti izpada še vedno največje in najbolj upoštevane mnenjske »voditeljice« − RTV Slovenija. O »informacijah« s POP TV pa tukaj sploh ne bi izgubljali besed, saj so razen vremenske napovedi in športa bolj kot ne precej neužitne.
Vrnimo se nazaj k naši komisarki za »transparentnost«, karkoli že ta beseda pomeni. Vse kaže, da je gospa namenoma prekršila eno od temeljnih pravil EU, to je načelo subsidiarnosti, da bi brezsramno pomagala svoji politični opciji. Ne pozabimo niti tega, da je bila v svoji domovini – na Češkem – priprta zaradi suma korupcije. Baje se je pred meteorskim političnim vzponom v evropsko orbito večkrat sešla s Sorosom (!), je pa tudi redna obiskovalka srečanja bogatih in vplivnih v Davosu. Če bi kaj dali na teorije zarote, bi jo mirne duše lahko uvrstili v »omrežene«, a od nikogar izvoljene odločujoče elite.
Vse kaže, da je gospa namenoma prekršila eno od temeljnih pravil EU, to je načelo subsidiarnosti, da bi brezsramno pomagala svoji politični opciji.
Ob tem mi prihaja na misel dogajanje v slovenskem prostoru, boj za dostop do arhivskih dokumentov nekdanje tajne politične policije v komunističnem sistemu. Večina dokumentov je bila uničena, skrita, odtujena ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Morda so v beograjskih arhivih? Žal je Cerarjeva vlada v procesu srbskega približevanja EU na hitro podpisala arhivski sporazum, ki bolj kot ne preprečuje vpogled v inkriminirane arhive tajnih služb v Beogradu. Pod nalepko »varstva osebnih podatkov« pa se da skriti marsikaj, tudi najbolj zavržena početja nekdanjega totalitarnega režima. Ko smo se leta 2011 in 2014 z referendumi bojevali za čim bolj neoviran dostop do arhivov nekdanje Službe državne varnosti (med ljudmi še vedno znane kot Udba), so nam očitali maščevalnost in še kaj. A gre za preprosto dejstvo, da se z razkritjem zločinskega in brezpravnega delovanja preprečujejo tudi prihodnje sistemske in sistematične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je vsako skrivanje resnice lahko usodno, četudi gre za skrivanje opomnika za pogovor na ustavnem sodišču neodvisne, samostojne in suverene države Slovenije!
Boj evropskega poslanca Milana Zvera za resnico se bo nadaljeval ne glede na otročjo in pravzaprav bizarno potezo Jourove, ki ga je v zadnjem tednu blokirala na socialnih omrežjih. S takimi dejanji samo potrjuje svojo nezrelost in nekompetentnost za kakšnekoli odločujoče funkcije, ki bi nam tlakovale evropsko usodo v prihodnosti.
