Piše: Andrej Sekulović
Pred kratkim sem na družbenih omrežjih zasledil peticije proti določenim, sicer nezakonitim prehranjevalnim navadam na Filipinih, proti ubijanju psov in mačk namreč, ki končajo v želodcih tamkajšnjega prebivalstva. Tovrstna prehrana je sicer znana predvsem na Kitajskem, kjer med drugim včasih pse prekuhavajo še žive. Ob zgražanju Evropejcev nad tem se oglašajo tudi vegani, ki sicer odobravajo obsojanje tega vzhodnjaškega barbarstva, hkrati pa Zahodnjakom očitajo dvoličnost; zgražanje nad tem, da konča človekov najboljši prijatelj v trebuhu Kitajca, medtem ko sami jedo prašiče, krave in tako dalje.
Vegani so, razen redkih izjem, sploh pa tisti, ki svojo dieto obešajo na veliki zvon in nenehno moralizirajo, predvsem »progresivno« levo usmerjeni. Za moderno levico je značilno, da je egalitarna in zavrača hierarhične principe. Tako so za levičarje vsi ljudje enaki ali isti, navidezne (in očitne) razlike med civilizacijami pa so relativne ali le površne. Progresivni vegani podobne poglede razširjajo tudi na živali. Zanje sta pes in pujs očitno enaka, zato je hinavsko zgražati se nad pojedino, na kateri je prvi glavna jed, če sami z veseljem pohrustamo slednjega. Vendar pa stvar ni tako preprosta; kulture in civilizacije niso enake, temveč se korenito razlikujejo, kar dokazujejo tudi kulinarične razlike med Evropo in Azijo. Pes je od začetkov zgodovine veljal za človekovega tovariša, ki mu je pomagal loviti, varoval njegov dom in mu bil v oporo. Psi zasedajo častno mesto v evropski civilizaciji in predstavljajo bistvo zvestobe; spomnimo se Odisejevega psa Argosa, ki je leta in leta čakal na vrnitev svojega gospodarja, da bi ga lahko še zadnjič pozdravil pred smrtjo. Pri zgražanju nad azijskim barbarstvom do psov gre za civilizacijske razlike, ki so velikokrat nepremostljive, saj odražajo globoke etnokulturne značilnosti in kontraste. Čeprav je množična mesna industrija produkt potrošniške družbe, na Zahodu obstajajo konec koncev vsaj pravila, kako zaklati žival, da se pri tem ne bi mučila. Levičarski vegani pa bi lahko, namesto da hitijo očitati Evropejcem hinavščino, pred tem javno obsodili vse velike pridelovalce mesa, ki na svojih produktih vključujejo certifikate halal ali košer.
