Piše: Vančo K. Tegov
Včerajšnji dan je pomemben in pomenljiv dan za vse. Za vse Slovence in Slovenke, jasno, tudi za vse spodobne državljane.
Obenem je pa ta čudovit dan, kljub vsem zamegljevanjem in motenja čistosti slike in pogleda nanj, pokaže dvoje: Pot za naprej kam je treba iti in o zgrešenosti trenutno zastavljene trase, ki jo je nekdo načrtoval zase in ne za tiste, ki so mu dovolili, da so njegovi prostovoljni »naplahtanci«.
Včeraj se je dogajalo mnogo. In dovolj. Volitve za poslance v evropski parlament.
Slovenska demokratska stranka je velika zmagovalka evropskih volitev. Volivci in volivke so jim podelili štiri mandate od devetih. Svoboda je osvojila dva mandata, NSi, SD in Vesna pa vsaka po en mandat.
To je rezultat, ki bi moral vplivati na domačo politiko. Kot se da opaziti ta vpliv v tujini tako, kot je to naredil francoski predsednik Macron, ki je denimo razpustil parlament. V Sloveniji je težko za verjeti da se bo to zgodilo. V trenutni poziciji z Golobom kot glavnim »igralcem« se bodo obnašali, kot da ni nič ali kot se temu drugače reče, bodo ignorirali realnost. Celo Miloševićev sindrom je tukaj prisoten, ko iz vsake zgubljene bitke naredijo mitsko zmago. Pa še zvrhana mera arogance s strani Roberta Goloba ob omembi morebitne pričakovane poteze po očitnem porazu glede evropskih volitev. Drugod po Evropi, predvsem v Franciji in Belgiji, so ob podobnih poraznih rezultatih že opravili pričakovano »higienično« potezo ko so pri enih rezultirale napoved in razpustitev parlamenta ter odstop prvega ministra pri drugih. Ker pa ta omemba in morebitni namig k sledenju podobnim potezam, tudi na slovenskih tleh, izhaja iz kroga Janeza Janše, glavnega predstavnika opozicije pri nas, se je na to odzval Robert Golob, ideološki »sorodnik« prej omenjenih državnikov, tako da je v slogu balkanskih bleferjev in neotesancev dejal, »Janša tega filma ne bo videl«. Čista reakcija v slogu stokanja »povoženega » mačka.
Dogajanja na evropskem nivoju bo očitno kazala na okrepljeno in tudi bolj učinkovito sodelovanje med desno sredino, desno in konzervativno skupino v EU parlamentu ob morda občasnem pragmatičnem sodelovanjem s socialisti. Liberalci – med njimi tudi slovenski predstavniki – pa bodo celili rane in delali hrup in zdravili frustracije, med katerimi bosta vsaj dva, ki bo sta v čakalnici za k »psihologu«, ki je specializiran za tozadevno področje.
V Evropi očitno prihaja do ravnotežja, tudi zato ker EU potrebuje razumno zeleno politiko in resen spopad z vprašanjem varnosti. V tem se bo dobro znašala tudi skupina iz Slovenije, ki je vključena v ELS in sicer s petimi poslanci, od tega štirje iz SDS in enega iz NSi.
Neizpodbitno drži da rezultat evropskih volitev kaže tudi na izrazit poraz koalicije, čeprav se »imperator« manipulacij in trenutni predsednik vlade Robert Golob ob izgubi stika z realnostjo kiti s tujim perjem, ko za svoje leve vzame tudi listo stranke Vesna. Malo več takta premorejo v SD, ko sami na nek način priznajo očiten in dejansko boleč poraz levo orientiranih strank. Ampak »imperatorju«, ki je sočasno »vrhunski« manager vlade, ki je na zadnjih evropski volitvah s 35 odstotki glasov in 41 nacionalnih parlamentarnih sedežev, je pridobitev dveh za nacionalne razmere iztrošenih in brezvsebinskih poslancev, je ta dosežek pričakovan, da ne rečem imeniten.
Tukaj je še »perverzno« dejanje vladajoče koalicije, ki v želji da privabi več volivcev, volitve združila z referendumi o posesti in gojitvi konoplje, uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah in evtanazijo – umor iz usmiljenja.
V vsem tem se ustvarja videz ideološke zmage nad moralo in vero, pa je izid verjetno predvsem posledica dejstva, da se pred našimi očmi sesuva slovensko zdravstvo, da bolan človek ne pride do nujno potrebnega zdravnika in ustreznega zdravljenja. Še več! Oskrba ostarelih se pred našimi očmi popolnoma sesuva, celo obstaja zelo realna možnost, da je v prihodnosti ne bo več, ali pa bo cenovna težko dosegljiva. In kljub vsemu je bilo zelo »anti-janša« našpičenih veliko število prav tistih, ki želijo živeti, ne vedoč da so si s tem »anti« stališčem zelo »poenostavili» svoj neprostovoljni zaključek življenja.
Kljub temu ni konec. Ali kot je znani zagovornik življenja zapisal, »to je šele prvi polčas« Ta polčas in presledek do drugega polčasa je idealen za drugo dejanje, ki bo zagotovo sledilo jeseni.
V kolikor ne bo sledil tako velik zasuk ali nujni »salto mortale« ali dejanje iz samega naslova prispevka, »Roberto pojdi in ne obračaj se nazaj«
Prenekateri izmed državljanov bi to požegnal s pobožnim “Kristus, usliši nas!”
