Piše: Vinko Vasle
V državi trenutno poteka malo čudaško in nenavadno tekmovanje o tem, kdo je večji heroj – Josip Broz Tito ali Adolf Hitler. Levičarji in komunisti zahtevajo, da se opredelimo za enega ali drugega. Ne vem pa, kaj bi storilo tožilstvo, če bi se človek odločil za oba. Iz varnostnih razlogov se bom torej opredelil za to, da je bil največji heroj Tito – dokler je bil še živ. A tudi to je lahko dvorezen meč.
Te dileme se je najprej lotil ponosni naslednik morilcev Marko Koprivc, ki je od vlade in ministrstva za kulturo zahteval odgovor na vprašanje: »Ali je Hitler heroj?« Koprivc je zaveden komunist in kot rečeno – naslednik. Zato se je pred časom skupaj s Tanjo Fajon in takratnim predsednikom Dejanom Židanom šel poklonit velikemu spomeniku heroja in revolucionarja Borisa Kidriča. Njegov spomenik je velik zato, ker so velika tudi njegova morilska herojska dejanja. Zato lahko zapišem, da večji je morilec, večji je heroj. Poglejte Titov spomenik v Velenju.
Zgodovinska težava pa je, da so bili časi, ko so bili komunisti in nacisti zavezniki, in takrat si bil lahko tudi ob glavo, če si bil proti Hitlerju. Ena takšnih izdajalk Adolfa je bila Angela Vode, ki so jo zaradi sramotenja Hitlerja in partije vrgli iz stranke in je bila do konca življenja deležna pravične lustracije. V uradnih zgodovinskih delih ne boste našli podatka, da so revirji znani po tem, da so komunisti v Trbovljah 1. maja 1941 skupaj z nacisti korakali po ulicah in vzklikali »Sieg Heil« in »Heil Hitler«. Ko sta se Stalin in Hitler sprla, ker se nista mogla dogovoriti, kdo bo kaj okupiral v Evropi, pa so tudi revirji postali rdeči in antifašistični in so to še danes. Zato lahko rečemo, da je v bistvu Stalin kriv, da Hitler ni heroj. Je bil pa Stalin naš velik heroj, in če si bil do leta 1948 proti Stalinu, si bil ob glavo, in če si bil leta 1948 za Stalina, si bil tudi ob glavo. Titu in partiji nikoli ni zmanjkalo revolucionarne domišljije, ljudje so bili pa sami krivi, če niso pravočasno prepoznali likvidatorskih trendov komunistične partije. Sklenemo lahko takole: bili so časi, ko si v imenu komunistov moral biti za Hitlerja, zdaj so pa časi, ko moraš biti proti Hitlerju. In o tem spet odloča komunistična partija – tokrat Tanje Fajon.
Tudi o razmerju med številom nacistov in fašistov in partiji zvestih v Sloveniji spet odločajo levičarji in Tanja Fajon s svojimi radikalnimi revolucionarji tipa Matjaž Nemec in že omenjeni Koprivc. V političnih krizah tipa diktator in Janez Janša je nacistov in fašistov v državi več, ko pa kriza mine, jih je malo manj. Je pa dolžnost vsakega zavednega komunista, da z vsemi svojimi močmi išče naciste in fašiste, kar je zanimivo, ker so opustili retoriko o domobrancih, in se sprašujem, ali so jih končno rehabilitirali. Še posebej, ker boste tudi v uradni zgodovini našli podatek, da so bili domobranci med drugo svetovno vojno nevarnejši kot nacisti in fašisti. Zato so se komunisti v NOB bolj bojevali z njimi kot pa s hitlerjanci – še več, z njimi so med vojno tudi sklepali takšna in drugačna zavezništva. Zato ne čudi, da so pri nas posamezniki čisto zbegani, ker jim ni nič več jasno, in potem za vsak primer rečejo, da je bil Dolfi heroaj. Zgodovina se namreč rada ponavlja kot farsa in kdo ve, kdaj bodo spet časi čaščenja Hitlerja, pravijo zbegani in prestrašeni.
Je pa res nekaj. Če v Nemčiji rečeš, da je bil Hitler heroj, te obsodijo na dolgo zaporno kazen. Če pa pri nas rečeš, da je bil Tito heroj, lahko postaneš šef ponosnih naslednikov, predsednik vrhovnega sodišča, tožilstva, lahko pa tudi predsednik države. Pri nas vse to ne moreš postati, če misliš, da Tito ni bil heroj. Pri njegovih 500.000 žrtvah kaj drugega kot heroj ne more biti.
A tudi v naših vrstah je malo zbeganosti! Medtem ko so levičarji in komunisti v glavnem za Tita, pa je na primer malo čudaški Marjan Šarec, ki obožuje Hitlerja, zjutraj hodi v Šmarco k maši, popoldan pa kriči o fašistih in nacistih po borčevskih proslavah. In je neke vrste klerokomunist.
A to je lahko tudi bolezensko …
