Piše: Vinko Vasle
Šentjanški dramatični nastop Milana Kučana nas je opozoril, da se bo treba dobro organizirati, če se hočemo znebiti Janeza Janše. Bitka proti njemu traja že od srede osemdesetih let prejšnjega stoletja in se je zavlekla v novo stoletje in tisočletje, kar priča o tem, da je Kučanova udba vendarle malo popustila. Plenice pa to.
Milan Kučan se je v teh zarotniško ovaduških rabotah vedno dobro znašel. Že kot gimnazijec je ovadil sošolca, ki so ga potem izključili, niso pa ga ubili. Odločno je ovadil svojega partijskega sopotnika in nekaj časa celo prijatelja Staneta Kavčiča in se mu opravičil, da pač rešuje svojo rit. Potem se je tekom časa izpopolnil in je na primer organiziral, da so Janeza Janšo njegovi udbovci predali armadni obveščevalni službi, ker si Kučan z njim ni hotel mazati rok in svoje podobe. A Janše se ni znebil, zato je kasneje prek svojega pravosodnega udbovskega omrežja dosegel, da so ga našli na neznanem kraju ob neznanem času z neznanci, kako se je notranje korumpiral. Tip, torej Janša, je šel sedet na Dob in namesto da bi se spokoril, je tam pisal knjige. Takrat se je Kučanu sfižilo tudi ustavno sodišče, ki je razveljavilo kazen in Janša je spet prišel na svobodo. Potem so ustavno sodišče kadrovsko uredili.
Tole ni za nikamor, si je rekel Milan Kučan, ki kar naenkrat ni mogel več nenapovedano k predsedniku države (ta se ga izogiba kot hudič križa), niti k predsedniku vlade, ker je Janša, javna hiša RTV pa je pod novim vodstvom zamrznila tisto znamenito pručko, s katero je Kučan narodu na TV dokazoval, da je velik človek, in so jo dali v fundus, nekateri pa celo omenjajo, da so jo vrgli med smeti. Kučan je bil od nekdaj lastnik javne hiše. Znana je njegova udbovska diverzija, ko je bilo predsedniško soočenje med njim in Jožetom Pučnikom, saj je naročil, kaj naj ga vprašajo, in je rekel, da je protestant, Pučnik pa je po pravici povedal, da je ateist. Kamerman je dobil posebno stimulacijo, ker je med soočenjem kamero usmeril pod mizo, da se je videlo, da ima Kučan drage, moderne čevlje, Pučnik pa skromne šuhe. Ta posnetek je posebej objavila Mladina, kjer so po ovaduhih bili kar znani. Ena njihova tajnica je tako udbi ovadila Davida Tasiča, da ima v predalu tajni vojaški dokument, takratni glavni urednik Robert Botteri pa se je na Toškem čelu sestajal z udbovcem, da mu je predajal vsakodnevne raporte.
Udbovski priročnik diskvalifikacij
To je bilo še kar učinkovito in v skladu z udbovskim priročnikom o tem, kako je treba ravnati proti notranjemu sovražniku. Zato je med mojo kandidaturo za zveznega predsednika Ali Žerdin izbrskal fotografijo in besedilo iz Pionirskega lista, staro kakšnih dvajset let, ko sem bil kot zgleden učenec povabljen na sprejem k partijskemu lastniku Titovega Velenja Francu Leskovšku Luki. In sem napisal, da sem se zjutraj, preden sem šel, umil in počesal, kar je itak bilo sumljivo in diskvalifikatorsko, ker sem bil znan po tem, da sem v šolo hodil neumit in nepočesan. Mladina me je tako ovadila, da sem kot enajsletnik kolaboriral z okupatorjem Velenja, ker sem tam celo popil sok in pojedel sendvič. Zato me je potem premagal Janez Drnovšek, skriti sodelavec tajne službe.
Zato ne čudi, če so neoudbovci na primer privlekli na plano nek sedemnajst let star posnetek neke pesmi, češ, da takšnega ustavnega sodnika, kot je Rok Svetlič, pač ne moremo imeti. Človek ni bil avtor. Z neoudbo je odlično sodeloval Saša Zagorc s pravne fakultete. Podobno delo je bilo opravljeno v zadevi Petan-Vizjak in udbovci imajo še veliko tajnih posnetkov. Tudi o Kučanu, ki bodo objavljeni 150 let po njegovi smrti.
Glede na Kučanovo šentjanško ovadbo Janeza Janše, ki da vlada proticivilizacijsko in se mu je treba upreti na vse načine, je zdaj na strani udbe, norcev, alkoholikov in pete kolone Stevanović, ali se bomo Janše končno znebili.
