Piše: Keith Miles
V preteklih letih smo slišali nenehen tok zlorab z besedno zvezo »trda desnica« (skrajna desnica) s strani levice, »trde levice« (skrajne levice) in njenih sopotnikov proti kateri koli stranki ali frakciji, ki je komaj milimeter desno od sredine.
Vendar so vzhajajoče desnosredinske stranke mešana skupina in primerjava med njimi ni posebej preprosta.
Stranke, ki so se dvignile tako v Italiji, na Švedskem, Finskem in Nizozemskem. V isti skupini so že desnica v Franciji in desnica v Avstriji, na Madžarskem in Poljskem.
Presenetljivo je, da celo zmerno levo usmerjena revija, kot je The Economist, tisto, kar bi morali imenovati domoljubne stranke, imenuje »trda desnica«. Prava trda desnica so stranke, kot je Nacionalna demokratska stranka v Nemčiji, Reconquete v Franciji, Trda linija na Danskem, Zlata zora in Nacionalna stranka – Hellenes v Grčiji, Gibanje Naša domovin na Madžarskem, Nacionalna stranka na Irskem, Stranka Velike Romunije v Romuniji, Kotleba na Slovaškem, La Falange v Španiji, Švedski odpor na Švedskem in Nationalna fronta v Združenem kraljestvu.
Postaviti stranke, kot so Fidesz na Madžarskem, Zakon in pravičnost na Poljskem, Bratje Italije in Liga v Italiji, Svobodnjaška stranka v Avstriji, Finska stranka na Finskem, Nacionalni shod v Franciji, Alternativa za Nemčijo v Nemčiji, Stranka za svobodo na Nizozemskem, Slovenska demokratska stranka v Sloveniji, Švedski demokrati na Švedskem in Švicarska ljudska stranka v Švici v vsestranskem opisu med trdo desnico pove več o uporabnikih te besedne zveze kot o teh domoljubnih strankah.
Številne člane domoljubne strankarske skupine ne samo uvrščajo med trdo desnico, ampak jih pogosto imenujejo tudi fašisti.
Vse domoljubne stranke so demokratične in verjamejo v nacionalno državo. Seveda na prvo mesto postavljajo svoje ljudi, tiste, ki so jih volili, kar je res demokratično. To jih seveda postavlja nasproti pravim skrajnežem, ki želijo, da se Evropska unija razvije v imperij, in ki bi želeli, da posamezni narodi postanejo samo regionalne občine. Nekatere manjše države so že zdaj blizu tega in nedavni predlog belgijskega EU-fanatika Verhofstadta za obsežne reforme, ki bodo uveljavile večinsko glasovanje v EU za obrambo, davke in zunanjo politiko ter dejansko odpravo morebitnih nacionalnih vetov, bo zagotovilo, da bo municipalizacija gotova. Vse domoljubne stranke imajo zato določeno mero evroskepticizma in naravne antipatije do elitizma, ki jemlje demokratično oblast ljudem.
Nagnjeni so tudi k nasprotovanju pretirani regulaciji in preobremenjeni obdavčitvi, ki daje več nadzora v roke birokratskih elit. Mimogrede, te elite niso na vrhu zaradi vrhunske uspešnosti z izobraževanjem ali usposabljanjem v pravem pomenu besede, ampak zato, ker izvajajo oblast brez ustreznega demokratičnega nadzora. Pogosto so »sivi moški in ženske v zakulisju«.
Nedavni porast priljubljenosti patriotskih strank, zlasti na Nizozemskem in v Skandinaviji, tradicionalno zelo demokratičnih družb, bi moralo biti opozorilo na centralizirajočo se birokracijo v Bruslju. Združeno kraljestvo je glasovalo za izstop bolj zaradi vprašanja demokratičnega nadzora kot zaradi finančnih koristi, čeprav gospodarska uspešnost Združenega kraljestva od izstopa ni bila negativna in njegove priložnosti na številnih področjih se povečujejo.
General de Gaulle naj bi bil rekel: »Domoljubje je, ko je ljubezen do lastnega naroda na prvem mestu; nacionalizem, ko je na prvem mestu sovraštvo do ljudi, ki niso tvoji.«
To je razlika med domoljubnimi in demokratičnimi strankami desnice in nacionalističnimi strankami trde desnice.
Kje v Evropi je trda desnica pridobila
Delež sedežev strank trde desnice v parlamentih izbranih držav*
Stanje na dan 23. november 2023. Številka za Nizozemsko je preliminarna.
*Ideološko te stranke delijo poglede glede nacionalizma, socialnega konservativizma in proti imigraciji. Nekatere stranke so lahko del širše koalicije.
Vir: Nacionalni parlamenti, YouTrend, Raziskovalna statistika
