Piše: dr. Janez Juhant
Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. Filozof Leszek Kolakowski je označil laž kot nesmrtno dušo komunizma, ki se ji v imenu peterokrake pridružijo še druge nečednosti: nasilje, ropanje itd. Bi se Nemci ali Holandci kar sprijaznili s tem, da se javno poveličuje kljukasti križ? John Wain pravi: »Gibanje v smer ustaljenega reda je uživalo podporo najbolj nadarjenih, izvirnih in vplivnih ljudi v skupnosti.« Očitno tudi politiki EZ niso več branitelji tega reda in pravil? Torej se pogrezamo v mehke in prefinjene totalitarizme medijske nasilnosti, ki ne vidi več resnice, pač pa sedi le še na pragmatični udobnosti, ki jo veter maje in kjer nihče ne more biti več gotov, da jutri ne bo lažno in brez razlogov obtožen česarkoli, totalitarni spretneži pa si manejo roke v gotovosti svojega prestižnega ali finančnega plena?
Kako je mogoče poveličevati nekdanjega partijskega šefa Kučana, ki je v imenu rdeče zvezde dajal nalog za pregon, ovajanje in zatiranje državljanov? Še leta 90 je odredil uničevanje arhivov, kar je z demokratičnega gledišča ne le zavržno pač pa tudi kaznivo. Pustimo ob strani še vse druge njegove manipulacije od osamosvojitve do danes, ki so se vršile direktno ali posredno po njegovi volji: Postavljanje spomenikov ali odlikovanje ljudi, ki so direktno ali posredno v znamenju peterokrake izvajali nečloveške posle, npr. udbovci Ertl, Janez Stanovnik, Zdenko Roter in to seveda nad ljudmi, ki so življenje zastavili za svobodno Slovenijo. Predvsem je on glavni dejavnik, ki ne le leta 90 pač pa do danes skrbi za ohranjanje totalitarnih metod, ki zadržujejo demokracijo, zraven pa on njegovi očitajo demokratični ljudem – tudi sedanji vladi – totalitarnost, ki jo izvajajo prek medijev in sodstva oni sami.
Ob osamosvojitvi se je prav spomniti njih, ki so dali življenje za to državo. Dva izmed njih sem pred tridesetimi leti pokopal. Človekoljuba in mirovnika Janeza Svetino so ustrelili vojaki JLA v Gornji Radgoni, počiva v rodni zemlji na Bledu, slovenski vojak Peter Petrič, ki je padel pri Brniku, pa počiva v Cerkljah.
Kar naprej je treba torej ohranjati spomin in vzdrževati prisebnost. Predsednik osamosvojitvenega odbora za človekove pravice Igor Omerza nam je v nizu knjig, ki predstavljajo, kako je UDBA nadzorovala domnevne ali dejanske nasprotnike bivšega režima tokrat predstavil enega vodilnih članov Ehrlichovega stražarskega kroga Cirila Žebota. Knjigo prične z podrobnim opisom političnega umora prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega naključnega spremljevalca Viktorja Rojica. Umor je VOS v nizu tisočih umorov v Ljubljani zagrešila 26. maja 1942, sredi vojne in okupacije Slovenije po nalogu voditeljev komunistične partije Kardelja, Kidriča in tovarišev. Tako je s terorjem partija v OF prevzemala nadzor nad Slovenci. Jasna je povezava med VOS, OZNO in UDBO kot terorističnimi ustrahovalnimi organizacijami med in po vojni. Njihova naloga je bila očrniti, oblatiti in nasilno odstraniti najbolj vplivne, prodorne in praviloma najbolj kvalitetne ljudi. V zadnjem obdobju je UDBI poveljeval Milan Kučan, česar Slovenci ne bi smeli pozabiti. Vse sprenevedanje po Evropi in doma ne more izbrisati solz in trpljenja Slovencev pod peterokrako zvezdo. Da se ljudje pri nas, še bolj pa v odgovorni vrh EZ kot Ursula von der Leyen in Frans Timmermans tega nočejo zavedati ni le proti vsem evropskim dokumentom, ki obsojajo totalitarne režime. Kaže tudi na brezbrižnost do trpljenja ljudi nekoč in danes zaradi sprevrženih metod teh režimov. A ni dovolj le obsojati totalitarno preteklost. Treba se je vživljati v trpljenje ljudi danes, v njihove stiske in razočaranja, tudi ker demokracija pri nas in v Evropi očitno slabo napreduje in se godijo nove krivice, kar je slaba popotnica za prihodnost EZ. Ne glede na to je treba očiščevati medije in sodstvo totalitarnih zablod. Ker pa očitno tudi voditelji niso imuni na zlorabe, se moramo demokrati Evrope zbuditi, kot sem že zapisal ter biti plat zvona, da ne bo prepozno. Samo po sebi se ne bo nič očistilo, le osveščeni in zavzeti državljani lahko odločno in zavzeto pospešujemo te procese. Ne le doma, tudi v Evropi je stalno treba zavzeto, odločno in vztrajno delovati, če nočemo pasti v nove totalitarizme. In spoštovani levičarji, ne sklicujte se le na svobodo medijev, ki jo imate polna usta, pač pa jo sami spoštujte ter premagujte refleks nesmrtne duše komunizma – laž, če hočete dobro vsem državljanom Slovenije in EU, ne le sebi in ohranjanju svojih privilegijev!
Dr. Janez Juhant je profesor, publicist.
