Piše: dr. Metod Berlec
V tokratni številki revije Demokracija smo pod drobnogled vzeli delovanje nekdanje predsednice vlade, bivše ministrice za infrastrukturo in po novem poslanke Gibanja Svoboda Alenke Bratušek, ki jo poznavalci označujejo kot »kraljico aneksov« in celo »afero na dveh nogah«.
Gre za levičarsko političarko, ki jo spremlja dolg niz spornih odločitev, kadrovskih posegov in nenavadnih razpisov, povezanih z milijardnimi infrastrukturnimi projekti. Zaradi takšne preteklosti se upravičeno postavlja vprašanje, kako je mogoče, da prav ona po novem vodi parlamentarno komisijo za nadzor javnih financ – se pravi organ, ki naj bi skrbel za transparentno porabo davkoplačevalskega denarja. In to kljub temu, da jo je eden izmed posnetkov, ki jih je marca 2026 na družbenem omrežju Facebook objavil profil Maske padajo, močno obremenil. Na njem nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković trdi, da ji je »en Tičar direkt povedal, kje Alenka krade« – pri projektu Drugi tir, prek podjetja Mind Inženiring iz Ormoža, ki naj bi iz 2TDK prejelo 2,5 milijona evrov za supernadzor, čeprav je imelo le dva zaposlena. Posnetki naj bi nastali jeseni 2023, tik pred razrešitvijo direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Bojana Tičarja. Bratuškova navedbe Vukovićeve zanika, a zoper njo še ni vložila tožbe.
A posnetki so le potrdili to, kar se je že dolgo govorilo in pisalo. V času Bratuškove so se infrastrukturne pogodbe pogosto spreminjale z aneksi, ki so povečevali vrednost projektov in podaljševali roke. Obnove železniških postaj so postale sinonim za razsipnost, vpliv interesnih skupin – pogosto se omenja lastnika Kolektorja Stojana Petriča – pa stalnica infrastrukturne politike. Pri čemer poznavalci opozarjajo, da naj bi bila Bratuškova le del sistema, ki omogoča pretok javnega denarja prek državnih podjetij in političnih povezav. Kot predsednica komisije za nadzor javnih financ pa naj bi po oceni pravnikov celo presegala svoje pristojnosti, zaradi česar sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs zoper njo vložila kazensko ovadbo. Zato mnogi njeno vodenje komisije oziroma nadzor vidijo v smislu ljudskega reka: »Kot bi dal lisici varovati kurnik«.
V reviji objavljamo pogovor z Romano Tomc, podpredsednico Evropske ljudske stranke (EPP). Opozarja, da se Evropa sooča s krizo samozavesti, izgubo konkurenčnosti, varnostnimi izzivi in demografsko zimo. Po njenih besedah mora EU okrepiti industrijo, zagotoviti varne meje, zmanjšati birokracijo in ponovno verjeti vase. Pri tem podarja, da se EPP ne odpoveduje svojim vrednotam, spreminja pa prioritete – več poudarka daje konkurenčnosti, energiji, varnosti in družini. EPP je kljub političnim premikom še vedno osrednja evropska sila, saj zna oblikovati rešitve, iskati kompromise in prevzemati odgovornost. Zato je po mnenju Tomčeve ključnega pomena, da SDS ostane del EPP (kljub turbulentnemu dogajanju, povezanem z evropskim poslancem Brankom Grimsom, op. a.), saj lahko le tako učinkovito vpliva na evropske odločitve. Pri čemer s svojim znanjem, izkušnjami ter modrostjo lahko pomembno vlogo odigra predsednik SDS in vlade Janeza Janše, ki uživa zaupanje evropskih voditeljev.
