Piše: Lucija Kavčič
Vrednost škode, ki so jo povzročile avgustovske poplave, gre v milijarde evrov. Prejšnji teden objavljena ocena fiskalnega sveta, ki pravi, da ta naravna nesreča pomeni ogromen makroekonomski in javnofinančni šok, je nespodbudna.
Predlagani rebalans proračuna je le prvi korak, večje finančne posledice bodo pokazali proračunski dokumenti za leti 2024 in 2025, so zapisali. V bilanci prihodkov in odhodkov se predvideva povečanje odhodkov v višini 220 milijonov evrov. Predvideni so kot sredstva splošne proračunske rezervacije za nujno pomoč ob naravnih nesrečah. In kaj to pomeni za javno finančni primanjkljaj 544 milijonov evrov oziroma 3,6 odstotka BDP, ki je bil ustvarjen v prvem letošnjem četrtletju? Lahko si mislimo, da se bo najbrž precej povečal. Rebalans letošnjega državnega proračuna za odpravo posledic poplav in pomoč prizadetim menda prinaša 520 milijonov evrov, od drugod preusmerjenih naj bi bilo še 300 milijonov evrov, hkrati pa se z več strani vrstijo opozorila, da utegne breme popoplavne prenove pasti predvsem na ramena davkoplačevalcev, saj menda vlada načrtuje uvedbo obveznega davka, ki ga bodo morali plačevati vsi državljani; v njegovem okviru naj bi državljani plačali okoli 0,3 odstotka dohodnine, podjetja pa 0,8 odstotka dobička pred davki.
Najprej bodo torej segli v žepe davkoplačevalcev, namesto da bi, kot je priporočil vodja opozicije, najprej zbrali vsa mogoča solidarnostna evropska in deloma domača nepovratna sredstva ter v obnovo preusmerili denar s projektov in financiranj, ki niso nujno potrebni. Poleg tega fiskalni svet že ves čas opozarja na pomanjkljivo proračunsko načrtovanje, nezadostno ocenjevanje učinka diskrecijskih ukrepov, sistematično podcenjevanje oziroma precenjevanje posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter na neusklajene procese priprave proračunskih dokumentov. Že zaradi tega si je mogoče misliti, da bo poplavna obnova trajala dlje. Lahko se celo zgodi, da bomo ostali tudi brez vsaj dveh milijard evropskega denarja za sanacijo. Vendar to še ni vse! Če gledamo širše, tudi gospodarska slika Evrope ne obljublja nič dobrega. Tako se je gospodarska klima v Nemčiji že četrtič zaporedoma znižala, in sicer na 85,7 točke, najniže po avgustu 2020, v proizvodnem sektorju pa je naročil vse manj.
