Piše: Gašper Blažič
Si predstavljate, drage bralke in bralci, da bi zdajle imeli hudo mednarodno afero, ki bi pomenila strahotno blamažo za Slovenijo, ker naj bi aktualni slovenski premier s sodelavci tkal načrte o novi preureditvi jugovzhodne Evrope? In to država, ki bo zelo kmalu prevzela predsedovanje Evropski uniji. Ergo: predsednik vlade te države ne ogroža samo vladavine prava ter medijske svobode (pa ne le v lastni državi, ampak kar celi Evropi), ampak kar svetovni mir. In je torej neke vrste novi mali Hitler.
Vsaj tako je izgledal scenarij, ki so ga pripravili očitno že dobro izkušeni avtorji konstruktov. In ko sem včeraj bral zapis na spletni strani iz Bosne in Hercegovine, kar nisem mogel verjeti svojim očem, kako se je Drago Kos celotni javnosti v BiH na nek način opravičeval, češ ne zamerite, to ni stališče Slovenije, ampak zlohoten načrt njenega premierja. A še isti dan je bilo vse na svojem mestu: predsedstvo BiH je sporočilo, da takšen dokument pač ne obstaja. Pa čeprav so akterji konstrukta, ki so dokument kar sami izdelali, to prikazovali kot uradni dokument vlade. Skratka, še en skok v prazen bazen. Konstrukt je bil razkrinkan, še preden se je sploh dobro prijel.
Pravzaprav se kar čudim, da se je afera, ki bi lahko imela tudi precej grše posledice, ugasnila tako hitro. Nobenega dvoma ni, da je šlo tu znova za že znan koncept: državo in državljane vzamejo za talce, da uresničijo svoj cilj. Z drugimi besedami: cilj posvečuje sredstva. In kaj je cilj političnega podzemlja v tem primeru? Odgnati s prestola »neprave« oblastnike in si utrditi oblast. Tudi za ceno uničenja države. Nič novega, to zgodbo smo okusili že od leta 1941 naprej, ko se je okupaciji pridružilo še eno zlo: revolucija. Volk dlako menja, nravi pač ne.
Nikakor ne trdim, da imamo sedaj na oblasti idealno vlado. Idealnih oblastnikov ni. Sedanja vlada ima še veliko neizkoriščenega potenciala. Delno je to tudi posledica koalicijske sestave. In treba je priznati, kar sem zapisal že večkrat, da se vlade ne ruši zato, ker bi bila neuspešna ali nesposobna. In tudi ne zaradi tega, kar dela, ampak zaradi tega, kar bi lahko naredila.
Ob zadnjem skoku v prazen bazen skritih političnih aktivistov, ki se skrivajo tudi za obskurnimi kvazinovinarskimi portali, se seveda lahko samo pomilovalno nasmehnemo. Vendar pa jih ne smemo podcenjevati, saj je jasno, da ne bodo odnehali in so zmožni marsičesa.
Gašper Blažič je novinar tednika Demokracija, dnevni urednik na spletni strani demokracija.si ter v. d. urednika portala blagovest.si.
