1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Nekatere stranpoti dr. Pleterskega o evtanaziji

Piše: dr. Milan Krek

Vroča politična tema zadnjih dni je bil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Nevladne organizacije so vložile predlog v parlamentarno proceduro in pred dnevi se je odvila razprava v državnem zboru. Zakon je bil predstavljen le v enem segmentu, vse druge, ki prav tako sodijo k temu na podlagi dolgoletnih izkušenj v državah, kjer je evtanazija vpeljana, pa so predlagatelji spretno zamolčali. Spretno so se izogibali zlorabi evtanazije in njenemu nezadržnemu širjenju celo na otroke v starosti 2–12 let.

Uvodoma je dr. Andrej Pleterski poudaril, da je zakon izraz večinske volje državljanov in državljank Slovenije. Ko pobrskate po teh raziskavah, vidite, da je bila opravljena panelna raziskava pri 515 osebah, ki pa ni povpraševala ljudi konkretno o zakonu, čeprav je bilo iz dikcije uvodničarja moč razumeti, da je govoril o podpori zakonu. Agencija Mediana je povprašala ljudi o načelnih stališčih, kar je nekaj drugega, kot je uvodoma predstavil te podatke dr. Pleterski, češ da je bilo vprašanje postavljeno, ali ljudje podpirajo zakon (Delo, 13. 5. 2024). Poleg tega je na to anketo pozitivno odgovorilo le 53,9 odstotka ob nizki kvoti vprašanih, kar je le malo nad polovico.

Raziskava Slovensko javno mnenje pokaže, da je evtanazijo, ne zakon leta 2022, podpiralo več kot 73 odstotkov in da je odstotek podpore v letu 2023 padel na 63,5 odstotka podpore evtanaziji in ne zakonu, kot se je izrazil dr. Pleterski. Anketa je spraševala, ali se ljudem zdi evtanazija sprejemljiva, in ne o podpori zakona o evtanaziji. To seveda negira trditve predlagatelja dr. Igorja Pribca, ki je trdil, da podpora zakonu narašča, v resnici pa je bila v letu 2023 po raziskavi javnega mnenja sprejemljivost evtanazije nižja za deset odstotnih točk od leta 2022. Pri tem je seveda potreben še dodaten razmislek, kaj so si ljudje, ki so jih spraševali, pod evtanazijo sploh predstavljali.

Neresnice o neobstoju zlorab
Predlagatelj je nato uvodoma zatrdil, da po svetu ni niti enega primera zlorabe zakonodaje o evtanaziji, kar seveda spet ne drži. Na Nizozemskem so obravnavali primer usmrtitve človeka, ki se je počutil pri 80. letih zelo utrujenega. Vrhovno sodišče je spoznalo, da ta ukrep ni bil skladen z zakonodajo na tem področju. Pred leti so sodišča na Nizozemskem obravnavala kar tri primere suma nepravilno izvedene evtanazije. Tudi belgijsko sodišče je na predlog sina obravnavalo evtanazijo, ki je bila izvedena pri njegovi materi, ki je imela osebnostno motnjo in hudo depresijo. Sina o postopku evtanazije sploh niso obvestili. Ta se je pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice. Dejstvo je preprosto, dr. Pleterski je navajal neresnico – zakaj jih je navajal pri svoji utemeljitvi zakona – pa si ne znam razložiti.

Pobudniki evtanazije dr. Andrej Pleterski in Biserka Marolt pri predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič (Foto: Matija Sušnik, DZ)
Podrobneje sem si prebral obrazložitev zakona, kjer me predvsem moti natančen izračun, koliko sredstev z evtanazijo prihranimo v zdravstveni blagajni in koliko evtanazija stane posameznika. To je nekaj, kar me osebno prizadene kot zdravnika, ki sem se nekaj desetletij boril za ohranjanje življenja in mi niti na kraj pameti ni padlo, koliko finančnih sredstev bi prihranili, če bi recimo pustili ljudi predčasno umirati ali jim celo pri tem pomagali. To tudi veliko pove o ljudeh, ki so predlagali zakon.

Komisija za medicinsko etiko, ki je sestavljena multidisciplinarno (poleg zdravnikov so v njej tudi pravniki in drugi strokovnjaki), je bila mnenja, da bi legalizacija evtanazije porušila temeljno načelo etike v pravu in na medicinskem področju. Ko bi se evtanazija izvajala, bi to hitro vodilo v prisilne evtanazije, do napak v diagnozah in do slabljenja blažitve bolečin. Porušilo bi razmerje med pacientom in zdravnikom, zdravnik bi izgubil svoj temeljni kriterij dela, legalizacija pa bi hudo prizadela bolne in ranljive ljudi. Na to opozarja dejstvo, koliko ljudi na svetu si želi predčasno končati svoje življenje. Po mnenju komisije so želje bolnikov, da bi umrli, klici na pomoč in kritike razmer. Zato vidim eno najpomembnejših nalog medicine v tem, da razvije ustrezno blažilno nego. Človečnost in stopnja civiliziranosti družbe se bosta vse bolj merili po tem, kaj je voljna storiti za umirajoče.

Dr. Božidar Voljč, predsednik etične komisije, se je o evtanaziji izrazil takole: Kar umirajoči potrebujejo, je strokovna paliativna oskrba z učinkovitim lajšanjem bolečin in s sočutno psihološko ter duhovno podporo. Brez dobro organizirane dolgotrajne oskrbe in razvite paliativne stroke, ki je v Sloveniji kar največjemu številu umirajočih ne moremo zagotoviti. Ali naj bodo končanja življenj (evtanazija) rešitev obstoječih pomanjkljivosti v sistemu?” se je vprašal na koncu svojega govora.

Veliko pomeni tudi odločitev parlamenta glede nadaljnje obravnave zakona. Izredno je bilo osebno pričevanje poslanca Anžeta Logarja, ki je na primeru svojih staršev pokazal, kako deluje evtanazija. Če bi bila že v veljavi, bi lahko izgubil oba, tako pa sta se rehabilitirala in živita svoje življenje.

Parlament je z visoko večino 64 glasov proti ustavil proceduro sprejemanja zakona, kar je tudi jasen odsev in stališče ljudi do tega predloga zakona, saj so poslanci seveda naš glas v državnem zboru. Hkrati pa tudi zanika v uvodu navedeno vse splošno podporo ljudi temu zakonu s strani uvodničarja. Medtem ko je stranka SDS proti sprejemu takega zakona, Gibanje Svoboda predlaga referendum na to temo, kar pa samo na novo odpira ponovni krog razprave o upravičenosti in potrebnosti omenjenega zakona.

Mladostnik se lahko ubije brez soglasja staršev
Naslednji zapis navajam samo zato, da bi ljudje vedeli, kaj dejansko je evtanazija in da ni evtanazija le takšna, kot jo je uvodoma navajal uvodničar dr. Pleterski, češ da bo ta omejena samo na zelo redke primere obolelih odraslih ljudi. Potrebno je ob tem povedati, da so na Nizozemskem sprejeli ustrezne zakonodajne postopke, ki omogočajo izvedbo evtanazije tudi pri otrocih v starosti 2 do 12 let in pri mladostnikih. Tako zdravnik kot starši morajo biti predhodno prepričani, da glede na otrokov položaj ni druge razumne rešitve. Za prekinitev življenja morajo starši dati soglasje. V Kanadi pa obstaja tudi pravilo, da se tedaj, ko je želja po smrti  mladostnika močnejša od želje staršev po njegovem življenju, pri evtanaziji sledi želji mladostnika in ne želji staršev. Z drugimi besedami, če se želi anksiozni najstnik evtanazirati brez starševega soglasja, nimajo starši nobene moči, da bi zdravnikom preprečili, da bi ga ubili. Vse to nam je dr. Pleterski zamolčal. Zakaj je to storil, ve samo on.

Evtanazija ima torej na podlagi izkušenj iz držav, kjer je evtanazija že uzakonjena, veliko senčnih obrazov, zdrsov in negativnih izkušenj in nikakor ne morem razumeti, da ljudje, ki so znanstveniki, ne navajajo ob uvedbi evtanazije tudi senčne plati evtanazije, kar bi bilo sicer pošteno od predlagateljev in nujno za razumevanje same evtanazije.

Zato je tokrat parlament naredil odlično potezo, da je uzakonitev evtanazije v Sloveniji zaenkrat ustavil in dal prednost življenju, in ne predčasni smrti z evtanazijo. Smrt pa tako ali tako pride k vsakemu človeku tudi brez evtanazije, zato se ji ne bo izmuznil nihče.   

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine