Piše: Gašper Blažič
Dovolite mi, drage bralke in bralci, da bom nekoliko bolj oseben. V soboto, 7. oktobra, sem bil službeno sicer v Lenartu, zato sem lahko šele z nekajurno zamudo prejel informacijo, da je v Izraelu počilo in da je bilo tisto jutro na to državo izstreljenih več kot sedem tisoč raket.
To pomeni, da je palestinska teroristična organizacija Hamas začela totalno vojno. In to ne samo proti Izraelu, ampak proti celotnemu Zahodu. Za Evropo je to veliko hujša nevarnost, kot si lahko predstavljamo, saj se oblikuje nova različica sil osi. V to namreč niso vpletene samo skrajne islamistične organizacije (Hamas, Hezbolah, Al Kaida, Islamska država itd.), pač pa tudi nekatere velesile (Rusija, Kitajska), pridružujejo se jim države, ki imajo totalitarno oblast in imajo jedrsko orožje (Severna Koreja, Iran). To lahko pomeni, da bo obdobje relativnega miru v Evropi, ki smo ga imeli od konca druge svetovne vojne naprej, morda že v kratkem konec, saj smo veliko islamističnih vojakov v srce Evrope uvozili kar z množičnimi migracijami. In verjemite mi, ko bo začelo pokati, bodo vse zelene agende in vreščanje zblojenih progresivnih aktivistk v prid abortusu v hipu drugorazredna tema. Zakaj to pišem? Pred kratkim sem prebral napovedi, da bo letošnja jesen lahko hudo vroča (ne samo vremensko). V začetku oktobra sem prejel novo številko Glasnika Kraljice miru, kjer je nosilni članek posvečen ogroženemu svetovnemu miru. Ni naključje, da so sovražniki vžgali po Izraelu prav na soboto, ki je za Izraelce dan počitka (tudi pri Makabejcih v Svetem pismu se je to dogajalo!). In to na prvo soboto v mesecu rožnega venca, ravno na praznik rožnovenske Matere Božje, na obletnico velike pomorske bitke pri Lepantu. Takrat je bila islamska vojska premagana, čeprav je bila številčno močnejša, saj je branilce krščanske Evrope »poganjala« molitev množic kristjanov – sami od sebe niso imeli nobene možnosti za zmago. Zato vas, drage bralke in bralci, prosim: ne odlašajte s spreobrnjenjem.
