Slovenska skrajna levica je z reakcijami na Pahorjevo spravno potezo dokončno razgaljena kot relikt totalitarizma.
Očitno letošnje poletje ne bo minilo v znamenju kislih kumaric. Že zaradi epidemije COVID-19 in političnih razmer v Sloveniji ne. Že zdaj pa je znano, kdo so največji zmagovalci, ki so v tem času zaznamovali Slovenijo in svet. Če vemo, da so moralni poraženci predvsem v sedanji opoziciji in v protestniških vrstah, potem je jasno, da je premier Janez Janša zmagovalec, saj je tako rekoč sredi najhujše in najbolj intenzivne medijsko-politične kampanje proti njemu osebno za Slovenijo zagotovil finančne ugodnosti, zaradi katerih bomo v prihodnjih letih lažje dihali – pa ne samo skozi respiratorje, da ne bo pomote. Ni namreč mačji kašelj v bruseljskem »zverinjaku«, kjer so se še pred nekaj meseci politiki ravsali med seboj zaradi zaščitne opreme, doseči dogovora, po katerem bo Slovenija »nazaj domov« pripeljala dobrih deset milijard evrov, od tega večino nepovratnih sredstev. To je pravi blagoslov po propadlem vrhu EU februarja letos, na katerem je tedanji slovenski premier Marjan Šarec vedno znova komentiral, da je voda topla zato, ker je pač topla. No, v zvezi s tem je treba dodati, da je zmagovalka tudi EU, kjer je po kaosu in medsebojnih napetostih zmagal razum in številni državniki so lahko spoznali, da višegrajska skupina vendarle ni bavbav.
Med zmagovalce pa lahko uvrstimo tudi predsednika republike Boruta Pahorja, do katerega sem gojil skepso, a hkrati upal, da si bo v drugem mandatu upal napraviti tudi poteze, ki bodo razbesnele skrajne levičarje. Njegovo spravno dejanje skupaj z italijanskim kolegom – skupaj sta izrekla solidarnost tako žrtvam komunizma kot fašizma – je Sloveniji zelo koristilo. Ne samo da je zmanjšalo predsodke Italijanov, pač pa je pripomoglo tudi k vrnitvi tržaškega Narodnega doma, ki so ga pred stoletjem požgali fašisti in je nato za dolga desetletja pristal v tujih rokah. Reakcije slovenskih skrajnih levičarjev seveda ne povedo toliko o predsedniku Pahorju, kot o njih samih – dejansko so se s tem dokončno ponižali na raven svojih fašističnih kameradov z druge strani meje.
Opomba: komentar je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
