Rusi se nikakor ne morejo pomiriti z prisotnostjo ZDA v osrčju Balkana, točneje na Kosovem, ki je nekoč bilo sestavni del Srbije in ki je resnično že zdavnaj izločeno iz sestave, fizične sestave Srbije, kot države in geostrateški pojem. Tukaj Srbiji, pa ne iz filantropskih nagibov, Rusija drži »štango« oziroma jo nagovarja k status quo-ju in ne sprejetja dejanskega stanja. Stanja ki govori za sebe in je že več kot desetletje resničnost, je tukaj in sliši na ime Kosovska država.
Od tod tudi skrb in obžalovanje ter zaskrbljenostjo, po besedah Alekseja Zajceva, portparola ruskega ministrstva, spremljanje informacij o pošiljkah in dobavah orožja in vojaške tehnike oblastem v Prištini s strani Američanov. Taisti navaja, da ZDA odkrito delajo na škodo mednarodnim naporom, ki gredo v smeri zagotavljanja miru in stabilnosti v tem delu Evrope oziroma Balkana, ter kot pravi, to ne gre skupaj z pravkar pokazano pospešeno militarizacijo Kosova.
Ideja ZDA da se Kosovo, k čigavem nastanku so imeli Američani več kot očitno vlogo brez čigave podpore bi bili nega marginalna entiteta z katero se nobeden ne zmeni, je da pomaga k okrepitvi tudi v segmentih ki dejansko dajejo poudarka na državotvornih elementih, je po njihovem naravna in normalna. Srbom in še bolj Rusom to ne odgovarja. Oni si želijo demilitarizirano območje ki bo še leta in leta vleklo status nečesa nedorečenega ter z morebitno jalovo pristnostjo mirovnih sil. Žal, ta čas je mimo in bo do krepitve funkcije države v primeru Kosova bo prihajajo in na koncu koncev mora priti. Ruski geostrateški vpliv, ki je bil nekoč ogromen, je enak ničli ali zanemarljiv. Tudi na račun stave na napačnega konja, ki sliši na ime Srbija. Od tod poziv Rusije državam v soseščini da ne spremljajo križem rok oboroževanje Kosova.
Tukaj je v najslabšem položaju Srbija, ki želi v EU integracije, ima nerešeno vprašanje Kosova oziroma ne priznava obstoj v takšni obliki kot je, hkrati pa je pod pritiskom enega dela javnosti, da ne prizna Kosovo i drugi del pa da se čim prej spravi na poti pospešenega približevanja EU integracijskim procesom. Oboje sočasno ne gre. Čeprav s statusom skorajšnjega začetka pridružitvenim pogovorom, Srbija ne bo dosegla nič. Rusi so lep čas dobavljali oborožitveno tehniko Srbom, sedaj je to manj možno ker bo ob morebitnem začetku pridružitvenim pogajanjem, morala standarde tudi na tem področju »evropeizirati«. Zelo težka in nehvaležna naloga za Srbijo. Kislo jabolko ki ga mora Srbija ugrizniti in tudi pojesti. Želeli ali ne, tukaj mora Srbija poklekniti, priznati Kosovo, dovoliti vključitev v mednarodne organizacije.
Rusija bo še naprej zaskrbljena, bo opozarjala na nespoštovanju resolucij, Evropa pa bo morala postati evropska in predvsem pa še bolj suveren igralec v geostrateških preigravanjih. In hladno vojno končati na njenih tleh kjer se je ves čas dogajala.
Hladno vojno končati z toplim in iskreni stiskom rok!
.Vane T.Costa
