Piše: Lucija Kavčič
Božični in novoletni sejmi s polnimi stojnicami najraznovrstnejše praznične ponudbe, drsališča, božične in novoletne zakuske, večerje in zabave, Božički, obdarovanja, zven božičnih in drugih pesmi iz grl pevskih zborov na božičnih koncertih, zvoki simfoničnih orkestrov …
Vse to in še zlasti božične in novoletne lučke, pod katerimi se šibijo drevesa v vsakem malo večjem mestu, spretno in umetelno zakrivajo realnost, pričarajo občutek bogatega blišča in puščajo vtis, da je v naši Sloveniji prav vse tako, kakor je vsak konec leta: veselo in brezskrbno.
Za odtenek drugače je sicer v trgovinah, posebej v večjih trgovskih centrih – pa ne v Ljubljani, tam se še vedno tare ljudi −, pač pa v manjših slovenskih krajih: prazničnih lučk je tudi tukaj v izobilju, ljudi je pred božičem prišlo še kar precej, a veliko jih je potiskalo skoraj prazne vozičke ali pa so nakupljeno nosili v manjših košarah. Nekaterim je na obrazih pisalo, da v trgovino sploh ne bi prišli, če ne bi bilo praznikov …
Še malo, pa bomo brali o kakšnem novem boju nad požiralnikom ali o deklici z vžigalicami, ki bo prižgala še zadnjo vžigalico, nato pa odšla v večnost …
Ne, v Sloveniji večina ljudi ne živi več dobro! Pa tudi božičnih in novoletnih daril marsikje ni bilo ali pa so nanje le mislili. Kako tudi ne, vsak dan nov davki, vsak dan višje položnice, posebej za ogrevanje in elektriko, vsak dan višji računi za hrano! Zima je tudi čas zimske šole v naravi – in tudi te so krepko dražje! Ljudje si malo oddahnejo, samo ko imajo plačane vse položnice, potem pa jih že zagrnejo skrbi, kako bodo privijugali skozi mesec, in niti pomislijo ne na to, da bi za novoletno kosilo kupili kaj posebnega, kaj šele da bi lahko kaj prihranil! Iz rok v usta, iz rok v usta … Še malo, pa bomo brali o kakšnem novem boju nad požiralnikom ali o deklici z vžigalicami, ki bo prižgala še zadnjo vžigalico, nato pa odšla v večnost …
Razmišljam tudi o tistih, ki so izgubili domove v vodnih ujmah v Sloveniji. Številni še vedno niso v novih ali vsaj v temeljito popravljenih hišah, vsotice, ki so jih dobili, če sploh, od države, so drobižek, s katerim bi si lahko resno pomagali. Kakšne praznike imajo oni? Malo razmišljam še o tistih, ki imajo toliko, da lahko po mili volji zapravljajo. Samo zanje leto 2025 ne bo tako mračno, kot za tiste, ki živijo v pomanjkanju …
