Piše: Aljaž Novak
Slovenija je družba, ki se hitro stara, in hkrati družba, ki vse prevečkrat v svoji ekonomski politiki pozablja na mlade. Ko se politični razredi ukvarjajo predvsem z razdeljevanjem že ustvarjenega bogastva prek socialnih transferjev, ostaja prihodnost – torej mladi – na stranskem tiru.
Mladi ne potrebujemo socialne miloščine. Potrebujemo priložnosti. Potrebujemo okolje, v katerem bomo lahko ustvarjali, gradili podjetja, izkoriščali svoj potencial in pripomogli k skupnemu dobremu. To pa pomeni odprto, podjetništvu prijazno gospodarsko okolje z nižjimi davki in manj birokratskih ovir. Mladi se zavedamo težav in ovir, ki jih bomo deležni na svoji poti, vendar smo pripravljeni pridobljeno znanje vložiti v inovacije.
Davčna razbremenitev kot osnova za rast
Visoki davki dušijo podjetništvo in odvračajo mlade od tveganja, ki ga predstavlja vstop na trg. Ko država od mladega podjetnika vzame več kot polovico njegovega zaslužka, ko se s prispevki, z dohodnino in drugimi dajatvami sistem nagiba h kaznovanju uspeha, ni čudno, da mnogi raje iščejo stabilnost v javnem sektorju ali odidejo v tujino. Mladi potrebujemo konkurenčno davčno okolje, ki bo nagrajevalo delo, inovacije in podjetniško pobudo. Znižanje davkov na dohodek, kapitalski dobiček in dobiček podjetij ni le ekonomski ukrep – je ukrep zaupanja v sposobnosti posameznika, ukrep, ki sporoča: Zaupamo vam, da boste znali odgovorno ravnati s svojim denarjem
Zagonska podjetja – srce sodobnega gospodarstva
Svet se razvija s svetlobno hitrostjo, v ospredje pa vse bolj stopajo inovativna podjetja – zagonska podjetja (t. i. start-upi), ki jih pogosto vodijo prav mladi. Ti podjetniški začetki so generatorji delovnih mest, tehnološkega napredka in gospodarske rasti. A brez ustrezne podpore in spodbudnega okolja ostajajo številne ideje neuresničene. Slovenija potrebuje deregulacijo nekaterih segmentov gospodarstva, hitro in pregledno registracijo podjetij, dostop do tveganega kapitala in davčne olajšave za mlade podjetnike. Le tako bomo zajezili beg možganov in ustvarili generacijo mladih ustvarjalcev, ne prejemnikov socialnih transferjev.
Manj države, več svobode
Namesto da država mlade zadržuje v pasivnosti s subvencijami, naj jim raje omogoči več svobode. Več svobode pomeni manj predpisov, hitrejše administrativne postopke in manj regulacije na trgu dela. Mladi si želimo fleksibilnosti, možnosti za delo prek inovativnih oblik sodelovanja in predvsem priložnosti za dokazovanje. Prihodnost Slovenije je v samozavestnih posameznikih, ki jih država ne vodi za roko, ampak jim omogoča, da hodijo po lastni poti. Zato potrebujemo okolje, ki spodbuja zasebno pobudo, konkurenco in osebno odgovornost – ne pa sistema, ki razmišlja le o tem, kako prerazporejati sredstva od produktivnih k pasivnim.
Kultura podjetništva, ne kultura odvisnosti
Temelj dolgoročne blaginje je produktivnost, ne prerazporejanje. Kultura podjetništva se začne že v šolah, kjer bi morali bolj poudarjati pomen gospodarstva, trga, finančne pismenosti in inovativnosti. Mladi moramo razumeti, da je ustvarjanje vrednosti prvi pogoj za vsakršno solidarnost. Država, ki ne ustvarja, lahko samo jemlje. In če jemlje najbolj ustvarjalnim, s tem spodjeda lastni temelj. Potrebujemo družbo, ki mladih ne bo usmerjala v odvisnost od države, temveč v odgovornost, ustvarjalnost in podjetnost.
Mladi nočemo biti le objekt socialnih politik. Nočemo biti številke v statistiki ali prejemniki državnih pomoči. Hočemo biti ustvarjalci. Hočemo, da nam država ne stoji na poti, temveč da nam jo odpre. Manj birokracije, nižji davki, več ekonomske svobode – to so temelji prihodnosti, v kateri bodo mladi ostali v Sloveniji, ustvarjali in gradili boljši jutri.
