Piše: Janez Remškar
To je gospod, ki je v času covida-19 in vlade Janeza Janše vsem Slovenkam in Slovencem naznanil, da na RTV SLO ne more in ne bo prišlo do nikakršnih sprememb, ker je njegovih “jebeno več”.
Zelo demokratično. Ali se morda pri nas, še posebej demokrati, ne zavzemamo za tiste, ki jih je manj? Ne povsod in predvsem ne med novinarji. Tisti, ki jih je manj, so moteči. Morda tega kljub vsemu nekateri niso razumeli. Ob prehodu iz totalitarnega sistema v demokracijo, kljub sprostitvi govora, ob ukinitvi 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ je stanje na RTV SLO ostalo primerljivo s tistim iz časov generalnega direktorja RTV SLO, tovariša Janeza Vipotnika. Tovariš Vipotnik je novinarjem povedal, da je RTV-hiša polvojaška institucija. Bistvena naloga informativnega programa tedaj je bila varovati pridobitve komunistične revolucije in povečevati dosežke samoupravljanja, kar naj bi bil višek delavske revolucije.
Naj se vrnem v sedanjost. Gledam reklamni spot, ne vem, kako naj zapišem, tovariša ali gospoda Marcela, ki se bo vrnil s svojimi komentarji in gosti na RTV SLO. Prikažejo ga s hrbtom obrnjenega proti gledalcu, ko hodi proti svetlobi. Želeli so nam torej povedati, da bomo z njegovo vrnitvijo na RTV SLO znova šli proti svetli prihodnosti, tako kot smo šli vsa povojna leta v komunizmu. Žal smo takrat doživljali, da so tovariši, zapriseženi zagovorniki delavstva, poskrbeli predvsem zase, delavstvu pa delili kumarice in sindikalnih 10 dni dopusta. Morda ni odveč spomniti na stavkajoče rudarje na Kosovu, stavko v Litostroju, da ne omenjam še vsega drugega. Tudi tovariš Marcel nas bo torej popeljal v svetlo prihodnost, v kateri pa že živita – “najbrž od svojega dela” – predsednica RS in predsednik vlade. Izvolilo pa ju je delovno ljudstvo.
Drvimo v diktaturo
Tovariš Marcel je v preteklosti med pandemijo covida-19 s Studiom City izdatno pripomogel k zmedi, nezaupanju, dvomom med ljudmi, kar zadeva ukrepe vlade, ob nepoznanem virusu, za katerega nismo imeli na zdravil ne cepiva. Dejstvo je, da so se povsod v svetu z ukrepi lovili, vključno z WHO in poskušali vse mogoče. Vendar je iz dokumentov, ki so na voljo, jasno, da si opozicija nikjer na svetu ni dovolila česa takega, kar se je dogajalo pri nas. Tovariš Marcel je to izkoristil in v svoj studio med drugim pripeljal javnosti neznanega zdravnika, ki je tam doživel svoj svetli trenutek in govoril, da so maske pri varovanju pred covidom brez vrednosti. Ali je to tovariš Marcel problematiziral z dodatnimi vprašanji? Ne! Taka izjava, čeprav neumna in škodljiva za ljudi, mu je ustrezala v njegovih namenih diskreditacije ukrepov vlade. Grozljivo! Nadaljevalo se je s “političnimi” odločitvami večine Ustavnega sodišča, s sklicevanjem na neustavnost ukrepov vlade (enakih ukrepov, ki so jih sprejemali povsod v EU). Treba je pogledati tudi analizo teh ukrepov prof. dr. Lovra Šturma, ki je glede na vse, kar je navedeno v deklaracijah o človekovih pravicah, jasno zapisal, da je največja človekova pravica pravica do življenja. A to večine US ni zanimalo. Imeli so enak interes kot tovariš Marcel. Nezaslišano!
Zdaj imamo depolitizirano RTV SLO (informativni program), imamo Svet RTV SLO, v katerem vlada enoumje, čeprav njegove odločitve zmotita Rosvita Petek in v zadnjem času tudi Erika Žnidaršič.
Za protiutež so morali postaviti predstavnika tistih, ki jih je “jebeno več”, izšolanih na FDV, da bo slovenski javnosti ob informativnem programu pral možgane.
Spoštovani! Kaj se dogaja? Drvimo v diktaturo, drvimo v kaos neodgovornosti. To se kaže ob stavkah sodnikov, tožilcev, zdravnikov. Sodniki in tožilci so se postavili zase le ob zadnji odločbi Ustavnega sodišča, ko gre za njihove plače. Za druge nerealizirane odločbe US jim ni mar. Tudi med zdravniki je preveč takih, ki se “znajdejo” in izkoriščajo neurejenost sistema. V medijih se jih z namenom diskreditacije navaja kot grabežljivce in kot bogove v belem. Resnica je drugje. Pri nas imamo skrajno neurejen sistem zdravstva s korupcijo vred. V tem sistemu je vendarle večina tistih, “ki se ne znajdejo” in delajo pošteno, strokovno, v slabem položaju, čeprav so blagodat za paciente. Ti so nič več in nič manj kot le delavci za tekočim trakom za neomejen delovni čas. Dalje. Priče smo z nesprejetjem odgovornosti dveh ministric. Ne vem, kaj je še treba, da bodo ljudje dvignili svoj glas. Navadnemu človeku se piše slabo. Oblasti pa se mudi in zato aktivira tovariša Marcela, da bo gledalcem pral možgane in kot pravi novinar ter družbenopolitični delavec usmerjal razmišljanja ljudi. A če ne znamo misliti s svojo glavo, če nas osrednji mediji znova in znova ob volitvah zavedejo z novimi obrazi, če Slovenke in Slovenci izgubljamo svojo identiteto, smo za vse to krivi sami. Ne nazadnje sami smo izvolili dva najvišja predstavnika, predsednico države in predsednika vlade, ki sta s svojim premoženjem močno na strani skromnega človeka, ki zdaj v resnici živi iz dneva v dan.
Vse dobro vsem. Začnimo opazovati, kaj se dogaja, in razmišljati s svojo glavo – brez vpliva tovariša Marcela.
