Za dobre ljudi (verjamem, da so zaradi krščanske tradicije še vedno v večini) je moral biti pretekli teden strašljiv, do konca izmučena nočna mora, ki bi morala vendarle vsakogar pripeljati do spoznanja, da satan zmaguje takrat, ko dobri ljudje ne storijo ničesar.
Za trenutek zaprite oči in si zamislite oborožen rop. Ne zakrinkanega neznanca, neznanega rokovnjača, ki bi bil znan le policiji in obveščevalnim službam, ampak človeka z imenom in priimkom, ki ga vsi dobro poznajo. Pridejo kriminalisti, vzamejo posnetke varnostnih kamer, prstne odtise, vzorce DNK. Vsi pričakujejo aretacijo, a do nje ne pride. Prebivalci se sprašujejo, zakaj se še sprehaja po ulici. Odgovora ni, tožilci molčijo, vladajoča politika se spreneveda, pravičnost je pometena pod preprogo, prižganih sveč je iz dneva v dan več, ljudje se zapirajo vase in nemo opazujejo zaroto pri belem dnevu, pred njihovimi očmi.
Spomnite se ljubljanskega šerifa Zorana Jankovića, kako je v kamere izjavil, da nikoli ne bo šel v zapor, dokler bo nasprotnik Janeza Janše. Človeku, ki v Ljubljani vlada po vzoru mafijske družine, se do zdaj ni skrivil las na glavi ne glede na to, kaj je počel. In tega je bilo čez vse meje: od čudnih finančnih transakcij in izsiljevanja do samovolje in zlorabe oblasti. A vedno se je pri procesiranju nekje zataknilo. Ali so priče izgubljale spomin ali je tožilka v predalu “pozabila” obtožnico ali pa so sodnice s pionirskimi kapami na glavah vzdihovale, da že nekaj mora biti na našem Zokiju. In če je kdo pričakoval, da bo kaj drugače, ko je ob asistenci policije poslal gradbene stroje v Kleče, da bi začel z graditvijo kanalizacije nad vodnim zajetjem, se je zmotil. Razen redkih, ki so tvegali maščevanje, ni nihče povzdignil glasu, tudi ko je grobo posegel v ustavno in neodtujljivo pravico do nedotakljivosti zasebne lastnine. Ima pač člansko izkaznico mafijske globoke države. In v to “elito” prvorazrednih prideš tako, da javno izraziš sovraštvo do predsednika SDS.
Formalno državni udar
Vendarle je bil to šele uvod. Premier Marjan Šarec, ki ima v suknjiču enako izkaznico, je šel še korak dlje. Ni dovolj, da sovražiš Janšo, njega in njegovo stranko je treba dokončno izločiti iz javnega življenja. Za to državo je bilo do zdaj običajno, da vabilo na sejo Sveta za nacionalno varnost (SNAV) prejme tudi šef največje opozicijske stranke, še posebej če teče razprava o ključnih varnostnih vprašanjih, kar množične ilegalne migracije zagotovo so. Tudi drugačno veljavo ima, saj nacionalna varnost ni samo zadeva aktualne vlade. A vabila ni bilo, še obvestila o seji SNAV ne. To pomeni, da je šlo za formalni državni udar, s katerim niso izločili samo Janšo, ampak največjo opozicijsko stranko kot nujni del parlamentarne demokracije. Zatohlost se je minule dni razširila tudi nekaj ulic dalje, na Beethovnovo, v sobane ustavnih sodnikov. Poker njih (Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs) je tik pred zaslišanjem mariborskega tožilca Nika Pušnika in generalnega državnega tožilca Draga Škete pred parlamentarno preiskovalno komisijo rešil Šketo, ko je ugodil njegovi zahtevi za začasno prepoved parlamentarnega preiskovanja. Javno zaslišanje izvoljenega funkcionarja bi lahko razkrilo mafijsko delovanje globoke države: Pušnik je namreč javno očital Šketi, da je v preteklosti pritiskal nanj v zadevi nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja.
Mafija ščiti mafijo
In ko je predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič neverjetno hitro posredovanje štirih glodalcev označil, da je mafija pač zaščitila mafijo (stvari je brez olepševanja poimenoval s pravim imenom), je vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer na tožilstvo zaradi razžalitve podal ovadbo zoper Mahniča, in to tisti Fišer, ki je v nekdanjem sistemu po partijskih navodilih preganjal drugače misleče in sistematično kršil človekove pravice.
Če je Gregorčičeva pod Šarcem postala močvirje, potem se Beethovnova pod Knezom ter stavba nekdanjega Doma JLA pod Šketo in Fišerjem spreminjata v kanalizacijo, ki jo naseljujejo podgane. Te pa nikoli ne bodo dovolile obsodbe svojih tovarišev, druga drugi podeljujejo imuniteto. Brez dvoma je mafija kompleksna organizacija, nje razumevanje je izziv za vsakogar, saj celoten obseg njene dejavnosti ni nikoli povsem jasen. Tudi če so vsi kot cesar nagi, se še vedno skušajo izogniti pravičnosti. To mora biti razlog za odpor dobrih ljudi, ki se ne smejo bati. Ne gre za neko tvorbo onkraj zemeljskih dimenzij, podporni medijski mainstream, mafijska globoka država in priskledniki – vsi so samo ljudje. In samo ljudje s svojim podpiranjem ali delovanjem mimo zakonov in pravičnosti ustvarjajo tiranijo.
Počistimo Avgijev hlev, spravimo slabe fante dol, krivci naj plačajo. Naj se nikoli več ne zgodi slaba in pokvarjena oblast, ki jo izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo na volišča. Šele takrat bo pravičnost dobila priložnost in čeki mafije ne bodo več prihajali s kurirsko pošto.
Jože Biščak
