Piše: Borut Korun
V evropskem parlamentu so sprejeli resolucijo, ki obsoja zakon o LGBTIQ, ki ga je sprejel madžarski parlament. Madžarska je bila obsojena, ker naj bi kratila pravice pripadnikov drugače spolnih usmerjenosti ljudi. Nekateri evropski politiki Madžarsko celo izganjajo iz EU.
In kaj so tako strašnega sklenili v madžarskem parlamentu, da bi si zaslužili celo izključitev iz evropske skupnosti? Samo to, da zakon sedaj prepoveduje pedofilom, homoseksualcem sodomistom, nekrofilom, lezbijkam in kar je še teh »drugačno spolno usmerjenih«, da bi za te svoje usmeritve delali reklamo v vrtcih in v šolah.
»Pa saj je to povsem normalno« bo rekel vsak. Verjetno ga ni med nami, ki bi želel, da bi v vrtcih in šolah otrokom, ki še ne vedo nič o spolnosti, govorili o tem, da obstajajo tudi drugačna spolna nagnjenja kot so med njihovimi starši. Ti ljudje, ki hodijo po vrtcih in šolah seksualizirajo otroke v starosti, ko so otroci za vse vplive zelo dojemljivi (to delajo tudi v Sloveniji!). Verjetno bi si starši želeli, da bi njihove otroke pustili pri miru, da jih ne bi silili v neosnovane in nepotrebne dvome o sebi in svoji telesnosti – o kateri itak še ne razmišljajo. Torej je madžarski parlament ravnal prav in normalno. Zakaj pa je potem evropski parlament Madžarsko obsodil? Kdo je tu normalen in kdo ne?
Začnimo na začetku. V vsem živem svetu obstajata dva spola (izjema so virusi in bakterije).Dva spola sta potrebna, da pride do novih in novih genetskih kombinacij. Zaradi tega se svet spreminja, napreduje, saj se v mnogih nastalih kombinacijah obdržijo le najboljši. Nobenega tretjega ali četrtega spola ni! Noben drug spol v biološkem svetu ni potreben. Res je, da se s spolom pri nekaterih nizko razvitih živalih čudne stvari, spol lahko en osebek celo spremeni. Toda človek seveda ne sodi med polže in ribe!
Kljub temu pa je dejstvo, da obstajajo ljudje, ki začutijo svoje spolne partnerje v otrocih, v pripadnikih istega spola, da, celo v živalih in mrtvecih. Obstajajo ljudje, ki se počutijo v napačnem telesu. Človek v moškem telesu se čuti žensko.
Biti zaljubljen v nekega pripadnika istega spola je z biološkega vidika »strel v prazno«, saj se iz take navezave ne more roditi otrok. Rojstvo novih pripadnikov naše vrste pa je –gledano biološko- edini smisel spolnih navezav. Zapleteni hormonski in psihični mehanizmi v človeka pripeljejo do tega, da moški brez razmišljanja v njemu podobnem bitju, ki pa je nekoliko drugačno, takoj spozna žensko. Ženska lepota, lepo, mladostno telo, pravilna razmerja med pasom in boki itd… so znaki, da je ta osebek ženska, mlada ženska. Ampak kaj lahko pripelje moškega do tega, da kot objekt svojega spolnega poželenja prepozna v moškem ? V človeškem bitju, ki ima prav vse te lastnosti povsem drugačne?
Seveda je odgovor lahko samo eden: gre za napako. Napake so v tako kompliciranem biološkem mehanizmu, kot je človek, pogoste. Ljudje imajo lahko podedovana nagnjenja k boleznim, eni prehitro postanejo plešasti, nekaterim se kri ne strjuje, nekateri so kratkovidni, nekateri impotentni itd.. Ampak nobena od teh napak ni družbeno tako usodna kot je napaka v prepoznavanju »nasprotnega« spola. Gre namreč za najbolj občutljivo, najbolj intimno človekovo čustvovanje. Napačna spolna usmerjenost seveda ne more biti stvar kazenskega pregona, razen v primeru, ko gre za pedofilijo. Ampak ali nima nadlegovanje otrok v vrtcih in osnovni šoli že elemente pedofilije? Ker nihče ni kriv za svoje telesne in (ali) duševne pomanjkljivosti ne moremo obsojati spolno napačno usmerjene, kot to recimo počenjajo v islamskih državah. (tudi v socializmu, po katerem se levičarjem tako toži, je veljala homoseksualnost za kaznivo dejanje). Nihče danes ne sme biti obravnavan drugače samo zato , ker je drugače spolno usmerjen. Ampak ne moremo pa taki nagnjenosti v vsakem primeru priznati enak status kot heteroseksualnim. S tem človeške pravice teh ljudi niso kršene. Mislim, da policist, ki ustavi voznika zaradi prehitre vožnje, ne sprašuje po spolni usmerjenosti voznika. Tudi sodnika, ki sodi obtoženemu ne zanima njegova hetero ali homoseksualnost. Toda človekove pravice ne morejo zajemati prav vsega, tudi odklonov od normalnosti.
Da bi se temu izognili, so začeli govoriti o več enakovrednih spolnih usmeritvah ali celo o obstoju več spolov. To so evropske družbe začele sprejemati kot dejstvo, čeprav gre za popoln nesmisel. Ko pa rečeš A, moraš reči tudi B. Ko priznaš tem odklonom enakovrednost tudi v spolnem pogledu, jim ne moreš omejiti delovanja.
Po taki poti so vsi ti odkloni v spolnem vedenju postali »normalni«, izvajanje in reklamiranje njihovih spolnih odklonov pa »človekova pravica«. Upirati se nečemu, kar naj bi bilo normalno pa je nedopustno. Tako se naenkrat branitelji normalnosti znajdejo na prangerju. To se sedaj dogaja Orbanu, ki se zdi eden zadnjih normalnih državnikov v dekadentni Evropi.
Preden nadaljujem, naj napišem, da so za obsodbo Orbana glasovali vsi evropski levi poslanci iz Slovenije in tudi gospa Ljudmila Novak, nekdanja predsednica krščanskih demokratov. Njeno krščanstvo je kar nekam poniknilo. No, poniknilo je tudi pri večini evropskih poslancev iz Evropske ljudske stranke, da o socialistih in liberalcih sploh ne govorimo. Večina poslancev Evropske ljudske stranke je glasovala za resolucijo.
Če strnem: Eu, oziroma evropski parlament je torej dal prednost pravici do širjenja svojih seksualnih praktik ljudem, ki predstavljajo določen odstotek spolno moteni osebkov, pred pravico staršev in otrok, da bi jih pustili v miru do časa, ko bi vsak sam začutil, kaj čuti in kdo bi lahko bil njegov spolni partner. Če izhajamo iz tega, kar je normalno, kar pa ni normalno- je pa tolerirano- se je EU odločila za nenormalno.
Zato lahko razumemo, zakaj je podpredsednik Evropske komisije, namesto, da bi se zgražal, ko je videl rdeče zvezde na majicah sodnikov, reagiral povsem drugače, kot bi človek z zdravim razumom pričakoval: sklenil je, da se s slovenskim predsednikom ne bo slikal.(Če bi kaj takega storil Janez Janša bi evropski in slovenski mediji zagnali vik in krik, nastal bi škandal prve vrste).
Madžarski predsednik Orban in drugi vzhodnoevropski politiki so Evropejcem trn v peti, ker pri tej noriji, pri tej množični slepoti za dejstva ne sodelujejo. To pa zato, ker so te države že prestale en poskus kako uresničiti neko »idealno« družbo. Lahko bi rekli, da so cepljeni proti poskusom sodobne evropske omračitve zdravega razuma. Vprašanje pa je, če bodo zdržali vse pritiske iz »jedrne« strani.
Pred Slovence pa dogajanje v evropskem parlamentu postavlja zahtevo za premislek: če se bodo razmere in politične usmeritve v Evropi nadaljevale in še stopnjevale, bomo morali tisti, ki smo še »normalni« premisliti, kam sodimo. Še sodimo v skupnost strank, ki naj bi varovale tradicionalne vrednote, še sodimo v Evropsko ljudsko stranko, ko pa je očitno, da to ne drži več?
Borut Korun je publicist, avtor več knjig in civilnodružbeni aktivist.
