Piše: Andrej Sekulović
Roberta Metsola iz Evropske ljudske stranke je po smrti socialista Davida Sassolija postala nova predsednica evropskega parlamenta. Nekateri se veselijo tega, da naj bi šlo za »konservativko«, vendar pa je žal vse več »konservativnih« politikov to le še po imenu, medtem ko se vse bolj podrejajo levici ali pa celo tudi sami spodbujajo progresivno liberalno agendo.
Očitno je takšnega kova tudi Metsola, čeprav najdemo pri njenih stališčih do množičnih migracij, ki jih je izpostavila leta 2020, zahtevo po varnejših zunanjih mejah in pa uničenje mrež tihotapcev z ljudmi. Vendar pa se prav tako zavzema za novo vzpostavitev pravične delitve dolžnosti med vsemi državami članicami, ki naj bi temeljile na »smiselni solidarnosti«. Metsola je že ob migrantski krizi 2015 izjavila: »Potrebujemo obvezujoče solidarnostne mehanizme za pravično razporeditev prosilcev za azil med državami članicami, potem ko je določena kvota dosežena.« Prav tako pa je ime nove predsednice evropskega parlamenta tudi v dokumentu Sorosove Fundacije za odprto družbo z naslovom »Zanesljivi zavezniki Inštituta odprte družbe za evropsko politiko v Evropskem parlamentu (2014-2019)«.
Čeprav je Roberta Metsola v preteklosti nasprotovala splavu, je tudi podpornica skupnosti LGBT. Glede na ideološke usmeritve bruseljskih globalistov žal ne moremo pričakovati, da bi se na visokih položajih EU znašel nekdo, ki bi te usmeritve ogrožal. Ne glede na to, da se predstavljajo kot desna sredina, so nekateri iz EPP danes v mnogih pogledih to, kar je bila nedavno levica. Medtem ko levica nenehno pomika Overtonovo okno, ji mnoge desne in konservativne stranke, ki so to le še po imenu, sledijo z zamikom.
Boj med konservatizmom in progresivizmom ali med levico in resnično desnico bi zato danes, ko se stvari spreminjajo in nekateri pojmi postajajo neuporabni, morda bolje opisali kot boj med identitarnimi silami in liberalnim globalizmom.
Danes bi bilo morda bolje govoriti o spopadu med identitarizmom in globalizmom.
Andrej Sekulović je novinar Demokracije za področje zunanje politike ter urednik portala Rodoljub.si.
