Piše: Lucija Kavčič
V zadnjih letih so zelo popularni apokaliptični filmi o prihodnosti sveta. Pogosto je ta porušen, brez pravih možnosti za življenje, peščica preživelih po takšni ali drugačni katastrofi, ki je po navadi vojna ali kakšna druga nesreča, pa životari in se prebija iz dneva v dan.
Znanstvena fantastika je zmeraj korak pred realnostjo, so mi včasih rekli, še posebej ko smo brali knjige Julesa Verna ali Isaaca Asimova. In brali smo jih z veseljem. Bile so bolj polne optimizma kot groženj, in takšne prihodnosti smo se veselili. Pa sedaj? – Filmov, ki sem jih omenila, zdaj niti ni treba več gledati, saj dnevno spremljamo, kako se premika težišče sil sveta k hudiču. Nas čaka vojna in (jedrska) apokalipsa, se sprašuje marsikdo, ki je spremljal »največjo parado v zgodovini« na Kitajskem, na kateri so se voditelji Kitajske, Rusije, Severne Koreje in Indije, obkroženi z v primerjavi z njimi majhnimi sateliti, kot sta recimo predstavnika Srbije ali Slovaške, izjemno dobro razumeli, razpravljali o (svoji) nesmrtnosti in ignorirali vojno v Ukrajini – kakor da je ni. Donald Trump, ki mu očitajo, da je v svojih prizadevanjih za mir v Ukrajini preblag in da ne naredi ničesar, je Pentagon uradno poimenoval ministrstvo za vojno, na drugi strani sveta, v Parizu, pa je t. i. koalicija voljnih razpravljala, kako doseči končanje vojne v Ukrajini in o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Nemčija se je zavezala k oboroževanju Ukrajine, Macron pa je sporočil, da se je 26 držav EU uradno zavezalo k sodelovanju »z napotitvijo vojakov v Ukrajino ali z navzočnostjo na tleh, na morju ali v zraku« po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Toda Putin, poživljen po obisku na Kitajskem, je v odgovor kar odkrito zagrozil, da bodo vojaki zahodnih držav, ki bi bili napoteni v Ukrajino, tarča ruske vojske. Smo korak pred prihodnostjo. Kakšna bo?
