Piše: Keith Miles
Ogled zadnjega filma o skritih grobovih me je napeljal k razmišljanju o nasprotjih med različnimi sistemi in ideologijami.
Ena očitna in dobra metoda je primerjanje načina, kako različne ideologije gledajo na ključna dejanja.
Če upoštevamo krščanstvo, bi rekel, da so tri ključne stvari za to vero ljubezen, odpuščanje in služenje.
Če to primerjamo s komunizmom, bi rekel sovraštvo, strah in maščevanje.
Seveda moramo priznati, da kristjani niso vsi živeli v skladu s temi ideali in da komunisti niso bili vsi del totalitarnih represivnih režimov. Vendar, kot pravi star pregovor, knjige ne moreš soditi po platnici, čeprav starodavna modrost pravi, da lahko sodiš po dejanjih in prijateljih, ki jih ohraniš.
Morda je najbolj znan citat iz Svetega pisma, Matej 7:16-18:
16 Po njih sadovih jih boste spoznali. Ali nabirajo grozdje s trnja ali smokve z osata?
17 Tako tudi vsako dobro drevo obrodi dober sad; pokvarjeno drevo pa obrodi slab sad.
18 Dobro drevo ne more roditi slabih sadov, niti pokvarjeno drevo ne more roditi dobrih sadov.
Manj znani so naslednji, ki imajo enak ali podoben pomen:
Latinsko: Noscitur a sociis – Poznajo ga njegovi tovariši.
Grško: Evripid, ki je umrl okoli leta 406 pr. Kr.: Vsak človek je kot družba, s katero se druži.
Cervantes: Osebo spoznaš po družbi.
Goethe: Sage mir mit wem du umgehst, so sage ich dir wer du bist (Povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo si.)
Nedavna in še razvijajoča se serija The Chosen, ki govori o Jezusu in njegovih učencih ter razvijajoči se misiji, je zanimiva v zgodnjih epizodah, ker prikazuje, kako On izbira učence. So presek tedanje družbe. Preprosti možje, delavci, eden ali dva intelektualca, eden ali dva borca, nekateri ne posebej izobraženi, a vsi so spodobni ter jih privlačita ljubezen in karizma, ki ju je izžareval Jezus iz Nazareta.
Nasprotje z elitističnim vedenjem komunistov in trdih levičarjev ne bi moglo biti bolj jasno. Samo poglejte, kako so se levi totalitarni režimi nagradili z vsemi pastmi bogastva. Tito je imel več palač kot evropski kralji. Knjiga Novi razred Milovana Đilasa to zelo jasno prikaže in bi jo študentje na univerzah še vedno morali brati, če želijo videti realnost v preteklosti.
Primerjajte to s komunističnimi in z drugimi totalitarnimi voditelji ter z Marxom in Leninom, Engelsom in Maom, Stalinom in drugimi. Delajo se, da so na strani navadnega človeka, a jih žene sovraštvo do nasprotnikov, tako da so največje zločine 20. stoletja zagrešili komunisti. Mao in Stalin sta pobila milijone. Pol Pot v Kambodži je storil enako. Castro in Che Guevara nista veliko zaostajala. Dokazi o Titovih pobojih so odkriti z odpiranjem skritih grobov.
V mnogih stoletjih so nekateri kristjani delali slabe stvari, toda doktrina, ki je prevladala nad krščanskim prepričanjem, je bila ljubezen, odpuščanje in služenje. Kristjani svoje grehe in pomanjkljivosti tudi redno priznavajo s spovedjo. Vzporedni nauk o »kralju-služabniku« je bil prav tako zelo pomemben, ker za kristjane vodenje pomeni tudi biti služabnik. Ta doktrina je prek družbene dediščine evropske kulture močno vplivala tudi na kristjane, ki ne obiskujejo redno cerkvenih obredov.
Nasprotje z elitističnim vedenjem komunistov in trdih levičarjev ne bi moglo biti bolj jasno. Samo poglejte, kako so se levi totalitarni režimi nagradili z vsemi pastmi bogastva. Tito je imel več palač kot evropski kralji. Knjiga Novi razred Milovana Đilasa to zelo jasno prikaže in bi jo študentje na univerzah še vedno morali brati, če želijo videti realnost v preteklosti.
Primerjajte tudi neuspeh današnjih levičarjev, da bi priznali zločine komunizma, z rednim priznanjem kristjanov njihovih zmot in napak ter nespoštovanja krščanske etike.
