Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
“Prisežem, da o odločitvah glede nacionalne radiotelevizije s predsednikom ustavnega sodišča nisva spregovorila niti besede. To bi bilo tudi v nasprotju z mojo lastno moralno integriteto in prepričanjem, da morajo biti sodišča pri svojem delu povsem neodvisna,” je povedala podpredsednica evropske komisije Vĕra Jourová, ki je v preteklosti podprla predčasno odstavitev celotnega vodstva RTVS, s katero vlada Roberta Goloba poskuša na direktorske in uredniške položaje nastaviti svoje kadre. Golob in Jourová sta v Evropi v isti politični skupini. Zapletlo se jima je, ker je ustavno sodišče politično čistko ustavilo zaradi suma, da z njo kršijo našo ustavo. Ustavni sodniki presojajo, ali je prišlo do hude zlorabe oblasti. Takoj po odločitvi o zadržanju je na ustavno sodišče pridrvela evropska komisarka. Ki je tudi osebno v težavah zaradi presojanja. Če sodniki odločijo, da je bil kršen ustavni red, bodo obsodili tudi njo. Golobovo čistko je javno podprla.
To nam kaže, da evropska politika po zvitosti ni drugačna od naše domače ali nekoč beograjske. Politiki so vedno znali eno govoriti, nekaj povsem drugega pa delati. V besedah so na vso moč za neodvisnost in avtonomijo medijev, hkrati pa v medijih brezkompromisno predčasno odstavljajo in nastavljajo svoje kadre. O tem Jourova zanesljivo ve veliko, saj prihaja iz Češke, ki ima podobno zgodovino, kot smo jo imeli mi. Češka pa tudi ni brez povezav z našimi mediji. Najbolj gledana televizija, h kateri se steče večina oglasnega kolača, je pri nas POP TV, ki je v lasti podjetja iz Češke. Nova uprava Telekoma, kar je bila ena prvih hitrih rošad Golobove vlade, je zadnje mesece že zagotovila še več denarja zanje. Naš premier pa je imel lani celo posebno srečanje s predstavniki Proplus in njihovimi lastniki, ki ga je pozabil prijaviti KPK. Ko so mediji srečanje razkrili, je zagotovil, da ni bilo lobistično. Kot ni bil lobističen obisk na ustavnem sodišču Jourove ta teden. Če jima verjamete.
V šali bi lahko rekli, da sta namesto razprave o ustavnosti političnega podrejanja medijev, ki mu odločno nasprotuje tudi Evropska komisija, komisarka in predsednik našega ustavnega sodišča raje skupaj ugibala, zakaj je vlada ustavne sodnike izločila iz kroga prejemnikov posebnega 600 evrskega dodatka, ki ga je Golob januarja na vrat na nos obljubil vsem sodnikom in tožilcem. A dodatka na koncu ni dobil nihče, ker so pravniki v parlamentu opozorili, da je sprememba, ki so jo vladajoči uzakonjali z razglasitvijo izrednih razmer v državi, učinkovala pa bi za nazaj in arbitrarno le za eno skupino funkcionarjev, kršenje ustavne ureditve in rušenje plačnega sistema.
Kako se “počisti” urednika
Iz ustavnega sodišča so sporočili, da je predsednik Matej Accetto z Jourovo razpravljal o varstvu načel pravne države v Evropski uniji ter učinkovanja evropskega prava v Sloveniji in drugih državah članicah Evropske unije, pa tudi o delovanju ustavnega sodišča in priporočilih v poročilu Evropske komisije o stanju pravne države za leto 2022. To je bilo leto, ko je Jourová še opozarjala, kako bi naj vlada Janeza Janše pri nas poskušala nedopustno vplivati na medije, čeprav v času tiste vlade ni bilo nobenih političnih čistk. Niti en res pomemben direktor ali urednik v medijih ni bil predčasno odstavljen. Zdaj pa se dogaja. A tega evropska komisarka ne kritizira. In se ji ne zdi sporno. Obratno. Ker to zdaj izvaja vlada iz njenega političnega tabora.
V prostorih Ustavnega sodišča sta se sestala podpredsednica Evropske komisije in predsednik Ustavnega sodišča. Vir: Zajem zaslona, Twitter
Predčasno odstavljanje celotnega vrha RTV Slovenija niti ni prvi primer. Že prej so začeli v manjšem mediju. Sam sem bil kot urednik Siol.net prvi, ki so ga počistili. Tudi za to so se morali potruditi in ni bilo skrito. Povsem preverljivo je. Da so dosegli zamenjavo na vrhu Siol.net, so morali najprej odstavili dva nadzornika slovenskega državnega holdinga (SDH) v parlamentu, kar je omogočilo zamenjavo uprave SDH. To je omogočilo menjavo nadzornikov Telekoma in posledično menjavo uprave Telekoma. Nova uprava je odstavila direktorja TSmedie, da so se lahko predčasno znebili še urednika. Mene. In so nastavili svojega. S tem so posegli v avtonomijo medija in zmanjšali pluralnost medijev v državi.
Storili so točno tisto, proti čemur se evropska komisija s predlogom, kako zaščititi medije na ravni Evrope, bori. Tudi Vĕra Jourová. A le na ravni Evrope. V Sloveniji pa nič ne vidi, nič ne sliši in na ustavnem sodišču o tem ne govori.
Kako v vladi Roberta Goloba razumejo pluralnosti in medije, se je pokazalo tudi v postopku, ko sem ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko (Levica) zaprosil za dodelitev statusa posebnega pomena za Zavod za svobodo izražanja, ki izdaja Spletni časopis, ki ga berete. Ta status bi omogočil, da bi lahko delovanje Zavoda in Spletnega časopisa podprli državljani tudi z delom svoje dohodnine. Če bi sami želeli. Dilema je bila predvsem, kako me bodo zavrnili. Niso presenetili. Njihova “strokovna” komisija za medije je ugotovila, da na ravni vsebin Spletni časopis, ki sem ga v prošnji navedel kot pomembno dejavnost Zavoda, ne uspeva celovito in dosledno zagotavljati medijske in novinarske strokovnosti, objektivnosti in izvirnosti. Tako so to zapisali:
Ministrstvo, ki je to zapisalo, se je pred tem dvakrat leta 2019 in 2020 odločilo sofinancirati Spletni časopis kot dovolj strokoven in kot prispevek k pluralnosti.
Komisija za šund
Med petimi člani Strokovne skupine za medije, ki je zaznala pomanjkanje strokovnosti in objektivnosti, je tudi Bojan Veselinovič, ki je kot politično nastavljen direktor državne STA v preteklosti zamenjal odgovornega urednika Boruta Meška. Potem pa ga še krivdno odpustil. Kot novinarja. Vrgel na cesto brez vseh pravic. Meško je kmalu za tem zaradi rakastega obolenja umrl in se na sodišču ni mogel ubraniti pred tem političnim šikaniranjem. Novinarje in urednike v tej državi zaradi političnih razlogov pogosto menjujejo in odpuščajo. Tudi mene so. Večkrat. Le da ni bilo tako hudo, ker sem zdrav in sem si, tudi po sporih na sodiščih, zagotovil odškodnine, da sem preživel.
Veselinovič je bil skupaj z Marjanom Šarcem tudi med 571 podpisniki znamenite peticije, kako vlada Janeza Janše nikakor ne sme predsedovati EU, s katero so sramotili našo državo v tujini. Prvi pobudnik te peticije je bil Blaž Zgaga, ki so ga po zadnjih volitvah zaposlili v vladi Roberta Goloba. Za zasluge, saj veste. Kot še številni.
V času socializma smo poznali komisije za šund. Vladajoča partija je odločala, katera glasba je boljša in katera slabša. In slabša je bila močneje obdavčena. Zdaj smo v demokraciji in imamo komisije za medije, ki odločajo, kateri mediji so strokovni in objektivni in kateri niso pod nadzorom vladajočih strank.
Na odločitev se bom pritožil, ker je ravnanje ministrstva ogledalo. Njih samih. Onemogočanje, da bi ljudje lahko financirali novinarske organizacije, ki določeni politiki niso všeč, je eden od instrumentov pritiska. Kot so oblika pritiska politične menjave direktorjev in urednikov medijev. Podoben pritisk je, ko v parlamentu preiskovalna komisija Mojce Pašek Šetinc pridobiva poslovne podatke o poslovanju do oblasti kritičnih medijev in javno zaslišuje urednike teh medijev in njihove poslovne partnerje, da bi jih zastrašili.
Del evropske ureditve, ki nastaja tudi s pomočjo Jourove, je, da bi onemogočili zastraševanje z oblastnim zasledovanjem in nadzorom novinarjev in preprečili brskanje držav po njihovih virih.
Kar je bilo, ko se me zaradi postopkov posebnega tožilstva lani povabili na pogovor, da bi razkril, od koga sem izvedeli, da za pošiljanje metkov politikom v času prejšnje vlade resno sumijo Teodorja Goznikarja.
Pri nas so čistke, nadzor in maltretiranje medijev in novinarjev uradna in nič skrita politika. Izvajajo se hitre politične menjave direktorjev in urednikov v medijih. Imamo komisijo za šund Bojana Veselinoviča. Pa parlamentarno preiskovanje Mojce Pašek Šetinc, kako je mogoče, da je nek župan plačal naročnino na spletni portal Bojana Požarja. Ali celo dve.
In imamo tudi podpredsednico evropske komisije Vĕro Jourovo, ki je nenadoma obiskala naše ustavno sodišče, ki povzroča hude težave vladi iz njene politične skupine in njej pri podrejanju javne RTV.
In ki, seveda, prisega, da niti slučajno ni bila tam zaradi tega.
