Piše: Vančo K. Tegov
Majska anketa je pokazala tudi, da je vojna med Rusijo in Ukrajino ponovno zasedla prvo mesto na seznamu največjih težav ruskih državljanov in prehitela nizke plače ter visoke cene. Vojno kot glavno skrb navaja 33 odstotkov vprašanih, nizke plače 24 odstotkov in visoke cene 18 odstotkov. »Vojna se je iz ozadja spet vrnila med pomembne dejavnike vsakdanjega življenja Rusov,« so poudarili strokovnjaki ICAR. Rusi konec vojne vse pogosteje povezujejo z izboljšanjem svojega finančnega položaja. Kar 58 odstotkov anketirancev je med prednostne naloge predsednika za leto 2026 uvrstilo prav konec vojne in izboljšanje ekonomskega stanja. Anketa je zajela tudi odnos do omejevanja mobilnega interneta, »belih seznamov« in morebitne blokade Telegrama. Večina ukrepe ocenjuje negativno.
Vprašanje ni več, ali bo Putin končal, temveč kako in kdaj. Hitra likvidacija Putina bi resda nevtralizirala grožnjo zarotnikom, a bi hkrati odvzela sistemu možnost, da ga uporabi kot grešnega kozla. Uprizorjen sodni proces, na katerem bi Putina obtožili za vsa zla njegove vladavine, bi elitam omogočil, da ohranijo oblast z minimalnim pretresom. To bi lahko poimenovali »Ceausescujeva varianta«. Takšni scenariji niso več zgolj teoretični, kaže tudi nedavna skrivnostna smrt Sergeja Ivanova, enega najtesnejših Putinovih zaveznikov in dolgoletnega prijatelja. Ivanov je umrl 26. junija pri 73 letih. Bil je eden redkih ljudi na vrhu, ki so si včasih upali kritizirati razmere. Kremelj je smrt sporočil brez navedbe vzroka.Ivanov, ki je bil Putinu blizu od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je bil večkrat odstavljen z uradne oblasti, vendar je vzdrževal zelo dobre odnose s FSB. Danes je Putin jokal pred njegovo krsto. Kot da objokuje svojo usodo.
Ko potencialni tekmeci postopoma izginjajo, se preostali počutijo vse bolj ogrožene – in prej ali slej ukrepajo prvi. Putinovo naraščajočo paranojo lahko sproži marsikaj: dramatični ukrajinski napadi na Moskvo, pomanjkanje hrane, separatistični nemiri v republikah (Tatarstan, Baškortostan, Čečenija), ukrajinska ofenziva na Krim ali – predvsem – poteze Kitajske.
Če Peking sklene, da je šibkejši Putin ovira za njegove interese, ima na voljo številne načine, da pospeši njegov konec: od ukinitve ekonomske podpore do tihega vstopa v Sibirijo. Kitajska je že zavrnila financiranje plinovoda Sibirija 2.
Putinovi dnevi so šteti. Če se sedanji trend nadaljuje ali poslabša, bo zelo verjetno v treh letih (ali precej prej) odstavljen in zgodovinsko pozabljen.
