2.3 C
Ljubljana
torek, 5 novembra, 2024

Kakšen je bodoči mandatar Šarec v resnici

Objavljamo komentar bralca, ki iz prve roke povedal resnico o Marjanu Šarcu, ki naj bi v prihodnje sestavljal vlado. Komentar je bil izvirno objavljen pod člankom na spletni strani MMC RTV Slovenija. 

 

Kdo je sploh Marjan Šarec? Kakšen je v resnici, kako se obnaša do svojih sodelavcev? Kakšne značajske lastnosti ima? Kako se vede do žensk? Kakšen premier bi lahko bil? Na ta in podobna vprašanja lahko dobimo odgovore samo s pomočjo “insajderjev”, torej ljudi, ki kamniškega župana, ki je zdaj sicer na dopustu, a je očitno ostal tudi edini pretendent za mandatarja, poznajo od blizu. Eden izmed njih nam je pripravil precej celovit vpogled v dogajanje v Šarčevem najožjem krogu. Izpovedim tega “žvižgača” smo uvodoma dodali še nekaj informacij iz drugih virov, ki so prav tako blizu Marjanu Šarcu. Iz vsega je nastala zelo zanimiva analiza, ki bo, če smo malce pikri, še najbolj zanimala tuja veleposlaništva in njihove “informativne oddelke”, kajti o najverjetnejšem bodočem mandatarju v mainstream medijih doslej pravzaprav nismo izvedeli še ničesar.

Joj, spet ga imam na telefonu, zastoka sogovornik, čigar identitete ne moremo razkriti, ker bi bil deležen še hujšega mobinga. Marjan Šarec, župan Kamnika, majhnega mesta pod Kamniškimi Alpami, ga pokliče po telefonu in županov glas je slišati skoraj meter od zvočnika mobilnega aparata. Dretje, kričanje, ki bi ga psihoterapevti seveda hitro strokovno postavili v kontekst otroštva, odraščanja, staršev in okolja. Bi bili pripravljeni storiti še kak korak dlje, se izpostaviti, nas je zanimalo. Odgovor je bil po pričakovanjih negativen. Celo nekaj osuplosti je bilo. Nihče se ne bo šel takole izpostavljati, sploh pa ne v primeru, ko gre za kamniškega župana, ki je znan po svoji zamerljivosti. Maščevalnosti? Tudi, so nas podučili viri. Vseeno je ostalo nekaj dvomov. Vsemu ne moremo verjeti kar na prvo besedo. Kaj pa če je vse skupaj prenapihnjeno, morda tudi preveč osebno? Ko smo za vsak primer pisno izpoved bivšega Šarčevega sodelavca, ki se nam je zaupal, pokazali dvema starejšima osebama, ki sta zaradi osebnih in poslovnih razlogov navezana na Kamnik, oba pa veljata za neke vrste “eminenci”, sta oba soglasno potrdila vse navedbe našega “žvižgača”.

Pisno izpoved žvižgača smo za potrebe tega članka skrajšali, smo pa zaradi večje avtentičnosti uporabljali citate, tako da bo jasno, kaj je uredniški tekst, kaj pa žvižgačevo mnenje. “Osebe, ki Marjanu Šarcu niso več ustrezale, so bile v trenutku zavržene”, uvodoma razkriva žvižgač in se obregne tudi od Šarčevo nenavadno naklonjenost, celo navdušenje nad nekaterimi diktatorji 20. stoletja (o čemer so nekateri mediji previdno poročali že med Šarčevo lansko predsedniško volilno kampanjo). Takrat je kamniški župan prvič poskusil srečo v nacionalni politiki. Naš žvižgač je ob tem zapisal: “Marjan Šarec kot predsednik države res ne bi imel prehudih obveznosti. Rad je lep, pa kravate, pa žele v laseh, na otvoritvah pa se po navadi lahko dobro (zastonj) naje. Govore in ostalo itak pripravijo drugi (tudi na občini je bilo tako), samo naučiti se je jih potrebno (za kar rabi včasih teden do dva). Pri govorih je potrebno ustrezno mahati in kriliti z rokami in govoriti in govoriti in govoriti, dokler poslušalci ne dojamejo, kaj naj bi bilo prav oziroma postane vse res … “

“Najpomembnejše delo, ki ga je imel Šarec, je bilo ogledovanje v ogledalih, če je dovolj lep, če je lepši od Boruta ipd. Bog ne daj, da je bil kdo lepši, boljši, če je kaj znal, če je bil bolj fin, dvorljiv do dam. Drugo in verjetno zadnje, s čimer se je še ukvarjal, pa je bilo, kako ljudi skregati med seboj, saj jim potem baje lažje vladaš. Bistvo delovanja Marjana Šarca je v “drugih” vlogah, ki jih je lahko obvladoval.”

“Za vse naloge je imel, ima in bo imel neskončno število svetovalcev. Če je bilo vse v redu, je bilo to njegovo, če ne, potem pa so bili za vse krivi drugi, da o tolčenju s pestmi po ubogih mizah in huronskem dretju sploh ne govorim.”

“Zaradi očitnega neznanja se izogiba soočenjem. V letošnjih prenosih je bilo očitno, kdaj je pred oddajo dobil vprašanja, kdaj ne. V osmih letih županovanja se ni naučil niti tistih osnov, ki jih župan potrebuje za normalno delo (proračun, pogodbe, postopki, vsaj osnove zakonov ipd.), zato … uboga Slovenija. Že sedanja pogajanja za predsednika vlade mu vodijo drugi, zato tudi predlog za tehničnega mandatarja.”

Kako pa bi naš “žvižgač” ocenil Šarčev karakter oziroma osebnost? “Velja, da prevzema karakterje, da jih igra, da igra samega sebe samemu sebi, po določenem času pa obraz zamenja, zato ga mnogi sploh več ne prepoznajo. Igra tudi prijateljstva. V resnici je še najbolj Ivan Serpentinšek, ki pa se ga sramuje. Je morda to paradoks, da v svoji karieri še ni odigral resne, odrske vloge?

Če ne dobi tistega, kar si zamisli, izsiljuje kot majhen otrok. Veliko ljudi, ki so bili zavrženi tako kot on, so danes zdrave, pozitivne osebnosti, on pa te komplekse skrbno varuje in noče dozoreti oziroma so izgovor za njegov način življenja (zamere, strah, ogroženost, zavist, nevoščljivost, kompleks manjvrednosti, narcisoidnost ipd., kar je spet zelo sorodno večini diktatorjev) … Ljudem, ki jih ne mara, očita tisto, kar dela sam, ali pa sam tega ne zmore in jih ovira obtožuje, ipd. To je naredil tudi nekdanjemu županu Kamnika in njegovi listi, ki ju je izrabil samo zato, da je dobil prvi mandat.”

“Dvojna igra se kaže tudi v tem, da so sedaj tisti, o katerih se ni smelo govoriti pet let, sedaj njegove desne roke, nekateri celo poslanci, tisti, ki pa so v LMŠ kot svetniki garali, iz te stranke odhajajo.”

“Marjan Šarec je zelo labilna, nestabilna in vodljiva oseba, zato nas lahko zanima, kako bo vodil sestanke na vseh ravneh (predvsem migranti, meja ipd.), koliko časa bo na teh sestankih zdržal, saj je že na lokalni ravni po 15 minutah zapustil tudi najbolj pomembne sestanke, če ni imel nikogar, ki je kaj o stvari vedel, sam pa se zanje ni zanimal. Normalni voditelji se znajo vsaj pogovarjati, se pogajati …”

“Po nekaterih podatkih je bil za eno izmed državnih vlog predviden že leta 2008, ko je z okoliškimi župani in funkcionarji hodil po gostilnah. Sedaj tudi večine teh ne pozna več.”

“Mogoče še ne razume, da je biti župan prvi petelin na vasi, biti samo nekdo od 90 pa ni zanj, saj mora biti viden, opažen, to pa bo spet težko, ker nič ne zna, vedno potrebuje nekoga, da mu prikima … poslušati pa bo potrebno tudi strice, on pa tega ne mara. Pozabil je na to, da bo potrebno vso pomoč, ki so mu jo slednji namenili, tudi odslužiti. Biti kolerik ni izgovor, še hujša pa je kombinacija z nesposobnostjo. Nekateri koleriki so odlični, sposobni ljudje.”

“Koliko ljudi bo poleg že napovedane širitve birokracije zaposlil pri sebi – in katere? Čeprav to ni hec, bo zaposlil še kake kuharje, klovne ipd.? Glede na to, da v Kamniku na fotografijah skoraj ni smelo biti drugih, razen nekaterih izbranih, nas zanima, koliko medijskega časa mu bo posvečeno, saj se že po nekaj urah nezanimanja zanj počuti zelo ogroženega.”

“Samo jaz, potem dolgo ni nikogar, na koncu pa spet jaz. Tudi vodenje države verjetno ne bo dovolj, ker je potrebno vedno višje, vedno več, posledica neizpolnjenosti, hlastanja po nekem dokazovanju oziroma položajna nepotešenost. Podoben je tudi na zasebni ravni. Nekaj mesecev nazaj je v nekem prispevku novinarju razložil, da se cesar s podložniki ne pogovarja, kaj šele pogaja.”

Objavili smo samo del besedila, ki nam ga je posredoval “žvižgač”, čigar identiteta je, kot rečeno, uredništvu poznana, vendar smo se zaradi zaščite njegove integritete odločili, da je javno (še) ne razkrijemo. Vsekakor pa se bomo z gospodom Šarcem, če bo postal mandatar oziroma premier v bodoče, vsaj tako intenzivno ukvarjali, kot smo se z etičnim profesorjem Mirom Cerarjem.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine