Piše: dr. Matevž Tomšič
V svetu, polnem manipulacij, ideoloških konstruktov in indoktrinacije, besede vedno bolj izgubljajo svoj pomen. Svoboda in demokracija sama po sebi ne izključujeta pojavov, o katerih je denimo pisal George Orwell v svojih distopičnih romanih. In paradoksalno je, da k temu največ pripomorejo tisti, ki najglasneje kritizirajo t. i. postfaktičnost in ki svarijo pred nevarnostjo lažnih novic. Vse to seveda počnejo v imenu »napredka«. Tako se tudi ugotavljanje dejstev pogosto sprevrže v svoje nasprotje.
Pred kratkim so svoje poročilo o stanju v Sloveniji (ta se v zadnjem času množijo kot gobe po dežju) pripravili v t. i. Pobudi za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev. Kakopak so se ukvarjali z medijsko situacijo pri nas. In na podlagi svoje “virtualne misije” so ugotovili, da je medijska svoboda ogrožena. Seveda je krivec za to kdo drug kot Janševa vlada.
Pisec teh vrstic je eden tistih, s katerim so se pogovarjali člani te misije kot z enim od redkih, ki ni del prevladujočega levičarskega medijskega toka. In glede na potek samega pogovora ga vsebina poročila nikakor ne preseneča. Očitno je bilo namreč, da imajo ocenjevalci vnaprej izdelano mnenje o stanju na področju medijev v Sloveniji. Če so nekateri drugi, ki so izvajali podobne pogovore – denimo komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović – , vsaj poskušali ustvariti videz nepristranosti, tu ni bilo o tem ne duha ne sluha. Jasno je bilo, da zastopajo pozicije slovenske levice, dominantnih medijev in “pooblaščenih” medijskih strokovnjakov. Zaznati je bilo mogoče celo nejevoljo zaradi tega, ker nekdo ni želel pritrjevati njihovim pogledom.
Niso levi novinarji tisti, ki so ogroženi
Seveda niso v svoje poročilo vključili ničesar od tega, kar jim je povedal pisec teh vrstic. Niso upoštevali dejstva, da niso levi novinarji tisti, ki so ogroženi, ampak da to velja za tiste “na drugi strani”. Prav tako niso upoštevali podatkov iz lanske empirične raziskave fakultete za medije, ki jasno dokazuje neuravnoteženost slovenskega medijskega prostora. Še več, zapisali so celo, da je medijski pluralizem na visoki ravni. Skratka, poročilo je zelo pristransko in prikazuje močno izkrivljeno sliko stanja v slovenskem medijskem prostoru.
Očitno je, da takšne “misije”, kakršna je zgoraj opisana, služijo predvsem določenim politično-ideološkim smotrom. To je povezano z naraščajočo agresivnostjo slovenskih in evropskih levičarskih progresivistov, ki vedno bolj brezobzirno vsiljujejo svojo agendo, ob tem pa besno napadajo vse, ki jim stojijo na poti. Predvsem so na udaru vlade tistih evropskih držav (Poljske, Madžarske in v zadnjem času tudi Slovenije), ki so se namenile, da se aktivno uprejo vsiljevanju konceptov, ki jih propagirajo multikulturalisti, zagovorniki teorije spola, gibanja LGBT in podobni. In različna novinarska združenja, v katerih izrazito prevladujejo levičarji, so sestavni del tega “kulturnega boja”.
Pri vsem tem je najbolj sprevrženo, da se levičarji prikazujejo kot heroji, kot nekakšen kolektivni napredni David, ki se bojuje proti nazadnjaškemu Goljatu. Dejansko pa so deležni vseh privilegijev, ki jih ponuja zahodni svet. Na svoji strani imajo medije, sodstvo, izobraževalni sistem, velik del politike. Oni so dejansko tisti, ki zatirajo drugače misleče.
Dr. Matevž Tomšič je sociolog, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije ter predsednik Združenja novinarjev in publicistov.
