V današnji kolumni bo tekla beseda okrog dogajanja v zvezi z Ivanom Galetom. Morda bo videti, da je on glavni problem, pa ni. Problem je vsa pozornost, ki se temu posveča in predvsem reakcije medijev, ki imajo vpliv na javnost. S tem se povzroča stanje, ki spodbuja dejanja kot so Galetova. Kljub temu, da zgodba dobiva vse bolj izostreno sliko, je škoda že povzročena in se še vedno povzroča. Pri tem imam ves čas občutek, da glavnim akterjem ni mar za posledice, ampak jih zanima dogajanje v realnem času, ker jim morda trenutno koristi, ali pa imajo tudi o tem predvsem predstavo, ne pa tehtnega premisleka. Ivan Gale bo na koncu odrinjen in pozabljen, morda celo pahnjen v osebno tragedijo in nezaposljivost, krivda pa ne bo le njegova. Gale je enostavno padel v past populizma, njegovo ambicioznost so spodbudili drugi, ne on sam, kar je še posebej zanimivo, uspeha pa že na srednji rok ne more pričakovati nihče.
Gale je izkoriščana tragična figura
Ivan Gale je vse bolj tragikomična figura javnega dogajanja v Sloveniji, ki je povezano z vse večjim hrepenenjem opozicije po ponovnem prevzemu oblasti, čeprav se volilni rezultat seveda ni spremenil, saj v vmesnem času ni bilo volitev. Očitno za del slovenske politike in javnosti volitve še vedno niso tisti dejavnik, ki določi pozicije in vloge za naslednje obdobje. Ja, tudi revolucionarno volilno pravo za nekatere še vedno velja, pravim velja, veljavno pa nikoli ni bilo.
S kratkim vmesnim presledkom sem večino svojega delovno aktivnega časa preživel v državni upravi. Na tej poti sem srečeval pisano druščino po hierarhiji nadrejenih in podrejenih sodelavcev, ki so mi vsak na svoj način ostali v spominu. Nekateri so name naredili dober, drugi pa malo manj dober vtis, vsi pa so mi bili za zgled. Eni za to kakšen želim biti tudi sam, drugi pa so mi kazali pot na katero nisem želel in še vedno nočem stopiti. Torej je poleg tega kaj hočeš dobro vedeti tudi česa nočeš, zato ni slabih izkušenj. Izkušnje so vse dobre, le posledice so različne.
Ko danes gledam nazaj po dogajanju do časa, ko se je pojavil Ivan Gale, mi vse povezano z njim pripoveduje zgodbo v kateri se prepletata tragika in komedija. Žal to ni le predstava, ampak se nam resnično dogaja. Ivan Gale bi bil še naprej v svoji omejeni sposobnosti, nepomemben in kot mnogi drugi te vrste, neopazen uradnik, če ga ne bi nekega dne povabili v oddajo Tarča na RTV Slovenija. Pravzaprav je bil že prej očitno eden izmed mnogih primerov negativne selekcije in je že z imenovanjem na delovno mesto vodje splošne službe na ZBR prestopil prag svojih sposobnosti. Danes namreč vemo, da je že v preteklih obdobjih podpisoval sporne pogodbe z najrazličnejšimi dobavitelji. Tudi netransparentna nabava mejne ograje v času Cerarjeve vlade naj bi bilo njegovo delo. Taki kadri so vedno priročno orodje za manipulacije v katerih pride najprej do žrtev v procesu, na koncu pa to postanejo tudi sami. Žrtev procesa je javnost, ki je na ta način zasuta z lažmi in podtikanjem in žrtev je tudi ugled tistih, ki se v tej zmešnjavi trudijo delati dobro. Na koncu bo nedvomno žrtev tudi vse bolj očitno medijsko in politično zlorabljen Ivan Gale, ki ni gospodar svojih ravnanj. Ta čas se namreč že uresničuje napovedano odkrivanje ozadja. Ivan Gale je oznanjal, naznanjal, ovajal in lažno slavil, ta čas pa doživlja agonijo, saj se sooča s posledicami svojih lastnih dvomljivih poslov pri podpisovanju pogodb za nabavo robe, ki jo je nabavljal zavod v katerem je zaposlen, saj so kot problematične izpadle le pogodbe pod katerimi je podpisan Gale, ostale so transparentne in razčiščene. S tem se odkriva njegov primarni motiv za svoje javno delovanje. Da bi prikril svoja lastna dejanja, je uperil prst z očitki v druge.
Na krilih medijske slave se je Gale pognal na ulice, kjer je med znanimi protestniki (0,0X % prebivalstva), ki protestirajo predvsem zato, ker na oblasti niso tisti, ki so jih oni morda volili, iskal svojo politično priložnost. Peščica na ulicah se z nizkotnimi cilji političnih goljufov celo razglaša za ljudstvo, ki ima oblast in se sklicujejo na 3. člen ustave. To jasno priča o tem s kom imamo opravka, saj ne razumejo načina s katerim se sistematično uveljavlja in udejanja oblast ljudstva, ki na splošnih demokratičnih volitvah za izvajanje oblasti izvoli predstavnike.
V nekem trenutku je Gale celo napovedal, da bo morda ustanovil novo politično stranko, ki bi naj v prihodnosti pomagala potiskati jeziček na politični tehtnici proti opcijam skrajno pokvarjenih sil kontinuitete, katerih glavni program je ohranjanje privilegijev in polnjenje lastnih žepov. Seveda imajo zaradi razmer v svojem programu udarno točko. To je odstranitev zamaška na steklenici najboljšega šampanjca, ki ni njihov. Zamašek je seveda Janez Janša s svojo politično opcijo. Ta je vse bolj prepoznana kot opcija, ki zna čuvati najboljše arhivske steklenice. Te pripadajo tistim, ki so prispevali k žlahtni vsebini, zato se jih odpira skupaj z njimi. Tako dela aktualna vlada, ki je sprejela množico socialnih in drugih ukrepov za obvladovanje korona krize.
Čas Galeta se preveša v čas vračanja vrženega bumeranga. Proti njemu je vloženih že nekaj kazenskih ovadb pretežno zaradi podaje lažne/krive ovadbe, zlorabe uradnega položaja ali pravic, osumljen je nezakonitega tajnega snemanja svojega nadrejenega, v zadnjih dneh pa je bil zaradi domnevnega kršenja ugleda organizacije, kjer je zaposlen, povabljen na službeni razgovor k nadrejenemu.
Kazenskih ovadb se očitno nihče preveč ne boji (sodišča so itak »naša«), saj so dvignile manj prahu od povabila na razgovor in možnosti izredne odpovedi delovnega razmerja. Prav zaradi slednjega so se takoj oglasili glavni mediji, med njimi seveda RTV Slovenija, ki je pohitela z objavo prispevka na spletni strani MMC z naslovom: “Žvižgaču Ivanu Galetu grozi izredna odpoved z delovnega mesta”, istega dne pa še: “Na protivladnem protestu podprli žvižgača Galeta in obsodili ministra Vizjaka”. Ministru Vizjaku očitajo zlorabo notranjih informacij pri nakupu delnic Petrola, kar po realnih ocenah ne pije vode in je še ena medijska manipulacija, o čemer morda kdaj drugič. V navedenem naslovu igra vlogo poudarka. Izpostavljam predvsem medijsko podporo Galetu, ki se bo v nadaljevanju nedvomno krepila.
Kršitelja delovnopravne in druge zakonodaje Galeta so vzeli v bran tudi ulični protestniki, ki so pretekli petek po mestu nosili transparent z napisom: “Galeta ne damo!”. Prav, naj ga imajo in naj nam ga torej ne vsiljujejo.
Galeta vztrajno imenujejo žvižgač, kar je pozitivna oznaka za nekoga, ki pošilja v javnost informacije z razkrivanjem nezakonitih in koruptivnih ravnanj v institucijah in drugih organizacijah, ampak pri Galetu ne gre za tovrstnega akterja. Kot že mnogokrat dognano in povedano, je Gale navaden skesanec, ki se je izpostavil v javnosti najprej in predvsem zaradi reševanja samega sebe. Vse bolj je jasno, da je imel za to veliko razlogov, saj ga dohiteva roka pravice, kot je razvidno iz vsebin, ki tudi preko ovadb prihajajo v javnost.
SD ponovno na temni strani dogodkov
Politika je dejavnost, ki se dotika praktično vsega, kar nas obdaja. Slabo politiko loči od dobre politike način delovanja in kaj kot svojo ponudbo postavlja v ospredje. Tisti, ki se še vedno niso sprijaznili z volilnim rezultatom za aktualni mandat, ki se je že prevesil v svojo drugo polovico, še vedno ne ponujajo alternative, ampak nadaljujejo z mantro očitkov. Kot enega največjih problemov vidijo nekaj nujnih kadrovskih zamenjav, ki jih opravi vsaka vlada.
Glavi tajnik Socialnih demokratov je stopil v bran Ivanu Galetu, s čimer je še enkrat dokazal, da skupaj s svojo politično opcijo še naprej ne želi biti del rešitve. Le kaj se dogaja s stranko, ki ima vendarle tradicijo, da se postavi na stran nekoga, ki mu grozi množica sodnih postopkov in odpoved delovnega razmerja zaradi kršitev delovne discipline?
V podporo Galetu je Levanič vpletel kadrovske menjave vlade na vrhu Slovenske obveščevalno varnostne agencije, Nacionalnega preiskovalnega urada, Finančne uprave, Statističnega urada in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Samo ugibamo lahko kaj se plete po glavi nekemu vidnemu politiku in funkcionarju politične stranke SD, ki je mirno izenačil predstojnike naštetih institucij z Ivanom Galetom. Videti je, da gre za dejanja v obupu, a obupa v politične namene zagotovo ne bo mogel unovčiti za politične točke. Večina želi odločne politike, ki so ves čas v akciji iskanja nujnih rešitev in poti za obvladovanje tekočih in sproti nastajajočih razmer.
Dejan Levanič je namreč tvitnil:
“Po menjavah direktorja Sove, NPU, Policije, Fursa, Statističnega urada, NIJZ…zdaj očitno na vrsti Ivan Gale in verjetno vsi, ki so in bodo izrazili nestrinjanje z vladajočo politiko. To se nikoli dobro ne konča. Če si res prepričan da delaš dobro, potem se ne bojiš kritičnega glasu”.
Gre za tistega Levaniča, ki vse po vrsti na nasprotni politični opciji direktno, prostaško in primitivno zmerja s fašisti. Vidi torej nekaj, česar drugi ne vidijo. Takim se v psihiatriji reče shizofreniki.
Vidimo, da nam tudi Ivan Gale in predvsem politika, ki ga podpira, prinašajo dobro izkušnjo, od nas pa je odvisno ali jo bomo vzeli za dober ali za slab zgled.
