Piše: dr. Vinko Gorenak
V času od osamosvojitve Slovenije, do leta 1998, ko je bil sprejet prvi Zakon o policiji v samostojni Sloveniji, je posebne metode in sredstva, kasneje preimenovane v prikrite preiskovalne ukrepe, odobraval notranji minister. Seveda mislim na tajna prisluškovanja, tajna sledenja in vse ostalo, kar sodi v ta arzenal policijskih pooblastil.
Danes je to seveda nepredstavljivo, zato je bila uporaba vsega tega, prenesena na sodno vejo oblasti, ki danes dovoli ali pa ne, uporabo teh sredstev.
Ko je omenjeni zakon nastajal, dobesedno v moji pisarni na notranjem ministrstvu, sem s sodelavci vlagal velike napore v to, da smo politiko prepričali, da mora biti policija organ v sestavi notranjega ministrstva, kar jo bo seveda močno oddaljilo od politike in spravilo v strokovno in zakonito, zlasti pa od politike neodvisno delo. Seveda si takrat, govorim o letu 1997, niti v sanjah nisem predstavljal, da si bo kdo neodvisnost policije od politike tolmačil tako, da notranji minister ne bi imel vstopa v določene policijske prostore.
In prav to se dogaja po tolikih letih. Do kam lahko stvari pripeljejo levičarski pisuni tipa Primož Cirman, vidimo v njegovem zadnjem članku, objavljenem v vladnem elektronskem biltenu Necenzurirano z dne 15. 02. 2025. Nobenega vladnega biltena ne berem, toda na omenjeni članek sem bil opozorjen, zato sem ga celo prebral.
Ne spuščam se v razpravo s Cirmanom, ki zase misli, da je neodvisni in celo preiskovalni novinar, kar seveda sploh ni. Moj prispevek je namenjen odzivu na naslednji del njegovega zapisa: »Koliko medijev je ob razglasitvi sodbe proti policistom spomnilo, da je bil v štabu Mahnič? Zakaj niso, če so podatki o tem že dve leti javni? Si lahko sploh predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi Vojko Volk, Mahničev naslednik iz kabineta Roberta Goloba, ob včerajšnjem prihodu kolesarjev pred vlado prišel na policijo z ukazom, da bi bilo treba Jašo Jenulla aretirati?«
Toda pojdimo po vrsti in najprej razčistimo vprašanje, ali notranji minister in sekretar vlade za nacionalno varnost lahko po opravljeni nalogi, poudarjam po opravljeni nalogi, obiščeta policijski operativni štab, ki je vodil varovanje neprijavljenega nasilnega shoda levičarjev v Ljubljani ali ne?
Če bi operativni štab obiskala z namenom, da policijskim vodjem ukazujeta, kaj naj naredijo, bi bilo to kaznivo dejanje. Policijski vodje bi se v takem primeru obema razumljivo in zakonito uprli. Ker pa sta policijski operativni štab obiskala po opravljeni nalogi, z namenom čestitati članom operativnega štaba in policistom, za korektno in zakonito opravljeno delo (poročilo Olajeve komisije), je to nekaj korektnega, spoštljivega in pričakovanega. In Cirman to problematizira, levičarji v DZ pa kot papige to ponavljajo.
Naj Cirman vesoljni Sloveniji, meni ni potrebno, pojasni, kateri člen katerega zakona, katerega podzakonskega akt ali morda Ustave RS, sta omenjena kršila?
To, da Cirman ta dogodek primerja s položajem Vojka Volka in najnovejšim kolesarskim zborovanjem pred Vlado RS in morebitnim obiskom policijskega operativnega štaba in morebitnega naročanja aretacije vodje zborovanja Jenulla, je pa višek pisunskega cinizma in tipičen dokaz provladnega pisanja in še česa. Ne bom o financiranju portala Necenzurirano.
Zadnje kolesarjenje Jenulla in privržencev seveda ni bilo nasilno zborovanje levičarjev, kot je bilo ob obisku Hojsa in Mahniča 05. 10. 2021 v operativnem štabu policije. To sploh ni bilo protivladno zborovanje, sploh pa ni bilo nasilno. Sami organizatorji so povedali, da je bilo to zborovanje v podporo vladi, da hitreje uresničuje svoje obljube. Nenazadnje, zborovalci so bili tudi poslanci Svobode Roberta Goloba. Nobenega razloga torej ni za morebiten obisk Vojka Volka na policiji, saj so zborovalci vlado podpirali in ne nasilno protestirali proti njej, kot je bilo to v prvem primeru.
