Piše: Vančo K. Tegov
Črni oblaki, sicer v jesenskem času nič nenavadnega, so se zgrnili nad Slovenijo. Še bolj črni nad družino Aleša Šutarja, ko je oče, na klic sina, ki so ga ogrožali tamkajšnji Romi, prihitel na pomoč.
Prihod in pomoč sta za družinskega očeta bila usodna, poškodbe ki so mu jih povzročili ti Romi, ki so tudi prej terorizirali okolico, so bile tako hude in usodne, da je Aleš Šutar v novomeški bolnišnici umrl. Od udarcev, divjanju in poživinjenosti teh in takšnih Romov, k i jih je kar nekaj na Dolenskem. S takšnim vedenjem.
Hudo. Nepredstavljivo. Enostavno nezdravo in vredno obsodbe. Od tod naprej pa tudi alarm vseh alarmov, da se v slovenski družbi, državi mora nekaj spremeniti. Spremeniti in ne govoriti o spremembah. Čeprav je že do sedaj bilo veliko zvonjenj o »toči«, le obramba v zvez s to točo ni mila urejena, vzpostavljena.
Govorjenju v prazno in ne ukrepanju je treba narediti konec. Brez odlašanja.
Mnogo črnila novinarskih in drugih »peres« je bilo prelitega, porabljenega za opisovanje, nagovarjanje in tudi veliko »dizla« vladnih in drugačnih črnih limuzin, za obiske na »terenu«, da bi »rešili« problematiko Romov oziroma problemov ki so jih večinoma ali izključno povzročali Romi v jugovzhodni Sloveniji oziroma na Dolenjskem. Vse kar so počeli ti »dizelski« porabniki je bilo na nivoju, razmišljanja, svetovanja, sugeriranja, nagovarjanja Romov da pošljejo svoje otroke v šolo, odrasli da se vključujejo v družbo ter ostali neromski prebivalci da jih sprejmejo in vključujejo v življenje okolja. Četudi kradejo, četudi grozijo drugim, četudi se znašajo nad tujim imetjem kot so kurniki, njive s pridelkom, na trgovine z »zastonj« izdelki ter na mesečne »apanaže« od države, da lahko nadaljujejo s početji »vključevanja« v družbo. Na svoj način, s pomočjo vlade in vseh vladnih služb, le da ostanejo njihovi volivci. In seveda s foto »shutingi«. Ne, tako pa resnično ne gre več. Konec je.
Današnja vladna poteza nujna vendar absolutno nezadostna. Premalo in prepozna.
Sklic vladne ekipe na nedeljo, ob vesti o smrti grobo pretepenega in kasneje umrlega očeta, Aleša Šutarja, je prepozna poteza, zaradi prav te neodločnosti vlade in pristojnih ministrov je pripeljala do te žalostne, krute in nepotrebne smrti.
Današnja odstopa dveh ministrov ne more in ne sme biti epilog dolgotrajnega romskega nasilja, ki je v soboto zahtevalo tudi človeško življenje. Epilog mora rezultirati nekaj drugega in nekaj več. Vlada in koalicija, ki je vztrajno in permanentno zavračala predloge lokalne skupnosti in opozicije ter bila gluha za probleme jugovzhodne Slovenije, ni bila vlada pokojnega Aleša in vseh drugih »Alešev« v jugovzhodni Sloveniji.
Zato tudi današnje uprizarjanje odločnosti in zavzemanje za rešitev nečesa kar si ves čas zanemarjal ali indolentno zamahnil z roko, je žal premalo. Sedaj, ob prvi nasilni smrti, umoru, ki je posledica neizpolnjevanja zaveze o zagotavljanju varnosti državljanov, je pričakovana pa vendar mlačna, prepozna in nepopravljiva poteza, razen vašega »teatra« katerega mojster ste. K temu teatru sodi tudi popoldanski obisk novomeške občine. Obdan z čezmerno število roboccop-ov in pripadnikov CVZ, je odraz da ste ga polomili na celi fronti.
Od “Sončnega” kralja do usode slovenskega “Ceausescu-ja” ni daleč. Zato pa toliko teh prej omenjenih oboroženih pripadnikov specialnih enot pred novomeško občino. Strah ima velike oči. Golob prav tako..


