Piše: Vinko Vasle
Psihiatrična znanost je napisala debele knjige, analize in študije o histeriji, skoraj nič pa o politični histeriji. Zato ni znano, do kakšnega možganskega kratkega stika mora priti, da se posameznik iz mirovnika spremeni v nevarno zver tipa Franc Trček. Takšna žival je na primer Marko Koprivec, ki je pred dnevi ob interpelaciji ministrici za šolstvo Simoni Kustec tako znorel, da je s pestjo tolkel po nedolžnem poslanskem pultu in je bilo tako hudo, da je ministrica ušla iz dvorane. Marko Koprivec je seveda jezična oborožena sila ponosnih naslednikov morilcev, siva miška revolucije, ki je tudi fizično čedalje bolj podoben očetu Jaku, o katerem je v posebni satirični izdaji mariborskega Kaja-Jak pisala uvodnik Zlata Prinašalka, ko se je lotila opisa himalajskega goveda. In je zasedal CK ZKS. Malo pred polnočjo. In so potem Pavliho partijsko ukinili. Marko je atu zelo podoben.
Bil bi pa literarno krivičen, če vendarle ne bi zapisal, da je nosilec histerične opcije v parlamentu Franc Trček. Bogi je v vseh pogledih. Človek je histerijo treniral že v času mariborske vstaje, ko je v avli občine tako kričal, da ga je policija morala položiti na tla in ga ukleniti, da si ne bi kaj naredil. Ko še ni bil poslanec, je na predvolilni levičarski tribuni v Cankarjevem domu v nenavadnem stanju (pravijo alko sindrom) rohnel z govorniškega odra tako dolgo, da ga je “scat kot starega medveda”, kar je povedal zbranim v dvorani in odšel – scat. Ko se je vrnil, je povdal nekaj o svoji družini, ločitvi in podobnih javno pomembnih zadevah.
Trček rad uporablja za levičarje ustrezne izraze, ki jih govori tik preden znori. Zadnjič je na primer rekel, da ima kot poslanec pravico srati, čeprav še danes nihče ne ve, čemu je to rekel, ker mu sranja nihče ni prepovedal. Niti tistega političnega, za katerega desnica in domobranci, a tudi fašisti pravijo, da je retorična greznica. Eni vse to pripisujejo njegovemu naravnemu značaju po rojstvu, drugi pa namigujejo na promile v izpihanem zraku, ali celo na neke druge substance. V zadnjih dnevih je tako doživel dva histerična napada.
V prvem so bili žrtev vsi poslanci koalicije oz. desničarji in fašisti, kot pravi, ker so ga s svojo nesramno mirnostjo spravili tako daleč, da je rekel, da bo kar umrl od hudega, ampak – “dragi moji, ne bom sam, tudi med vami bo kdo šel z menoj.” Ali je to bila grožnja z umorom političnih nasprotnikov, ali pa izpad v deliriju, ni jasno, ker v parlamentu z alkotestom in testom na prisotnost drog poslancev še ne preverjajo. Fašisti in desničarji tudi pravijo, da ga je treba telesno prešlatati ob vstopu v parlament, kar je posledic tega, da je na odboru za zdravstvo grozil predsedujoči Anji Bah Žibert in to v času, ko je skupaj z ženskim forumom komunistov reklamiral svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami. Beseda je konj, Trček pa živalski vrt.
Nevaren pa postaja tudi Matjaž Nemec, še posebej, odkar se je s fizičnimi grožnjami sredi seje državnega zbora spravil na podpredsednika Jožeta Tanka. Posredovati so morali varnostniki, ki so preprečili fizični kontakt. Nemec rad znori za vsako malenkost, krivi pa so desničarji, tudi fašisti, ki kažejo na njegove laži in manipulacije, čeprav v poslovniku nič ne piše, da komunisti in levičarji v parlamentu ne smejo lagati. Zato to mirno počenjajo od 1945 dalje.
Tipično histerična je na primer Violeta Tomić, kar se kaže v njenem izbornem vokabularju – lopovi, barabe, mafijci, fašisti, svojat, še zlasti takrat, ko načeljuje odboru za kulturo. Tomićka je v resnici agresivno histerična do te mere, da mirno grozi, kot takrat, ko je Janezu Janši povedala, kaj so nekoč storili s Ceauseascujem in torej po volitvah podobna usoda čaka tudi njega in vse, ki so ga podpirali. Po moško občutljiva histeričarka pa je njega soborka Nataša Sukić. A ona znori samo takrat, ko kdo omeni, da je kakšna poslanka lepa. Kar je seveda grozljiva fašistična moško šovinistična provokacija. Poslanca Jožeta Horvata je zaradi podobne opazke skorajda zlasala.
Vinko Vasle je dolgoletni novinar, publicist, satirik in pisatelj.
