Piše: Vančo K. Tegov
Včeraj so v RS Makedoniji potekale dvojne volitve. Predsedniške in parlamentarne. Na obeh je zmagala desna sredina. In tudi pamet, želja po napredku in prosperiteti lastnih državljanov, to po čem so stremeli in pričakovali pa niso dočakali v zadnjih sedmih letih.
Volitve v RS Makedoniji so potekale po dvoletnem zastoju v pogovorih med sedaj zagotovo odhajajočo vlado in VMRO-DPMNE glede izpolnitve pogoja sosednje Bolgarije o vpisu bolgarske manjšine v makedonsko ustavo. Izdajo nacionalnih interesov in neko kvazi evropskost je pokopalo makedonske »socialiste.« To je tudi (še vedno) pogoj Sofije za nadaljnje približevanje države EU, potem ko je Severna Makedonija na zahtevo Grčije pred leti že spremenila ime.
Edino, kar je bilo narejeno v prejšnji vladi, je bila razgradnja makedonskega bitja ter v prilagajanju drugim in teptanju in ogrožanju lastne državnosti in suverenosti. So že predtem dobivali od lastnih državljanov političnih »rdečih« kartonov, pa jih niso upoštevali, oziroma so velikokrat nonšalantno zamahnili z roko, češ kaj nam pa morejo.
V trenutkih, ko je že bilo jasno, da je koaliciji “Makedonija je spet tvoja” kazalo na očitno zmago, je vodja te koalicije Hristijan Mickoski dejal: “Ljudje so rešili svojo državo. Ta generacija ima priložnost ustvariti novo poglavje, v katerem bo Makedonija vaša.”
Sedaj bodo nastopile v veljavo »akcije« bodoče opozicije, ki bodo predvsem v iskanju mišjih lukenj za kamufliranje in umik iz javnosti ter iz vidnega polja. Prav tako tudi ekspresno pospravljanje vsega nakradenega ter odstopov in umikov na socialistične »latifundije« izven Makedonije.
Z zmago Gordane Siljanovske Davkove in VMRO-DPMNE so se končale predsedniške in parlamentarne volitve v državi. Vsi udeleženci volitev pritrjujejo, da so volitve potekale v poštenem in demokratičnem ozračju.
S temi sedaj že zaključenimi dvojnimi volitvami v RS Makedoniji se dokončno kaže, pokaže in dokaže, da volivci v pretežnem delu Evrope, ki hočejo živeti, preživeti in ustvarjati svojo lastno prihodnost, se da ustvarjati le s pomočjo tradicionalnih, spodobnih in na domači tradiciji, predvsem na krščanstvu utemeljenih družb, držav ter skupnosti. Vse drugo kar je nasprotno od tega je obsojeno na propad, pozabo in umik. Makedonci so pokazali, da se da narod in državljane poenotiti ter jih spraviti skupaj na pot, ki ima svoj jutri in pojutrišnjem. In da je ta pot od vseh državljanov.
Ta val, desnosredinski, tradicionalistični, evropsko krščanski, ki ga sedaj dodatno krepi s tema dvema makedonskima zmagama mora pljuskniti na več različnih strani znotraj Makedonije same, seveda tudi v okolici, kjer tega pljuska ni, pa bi ga nujno potrebovali še marsikje.
Nadejamo se samo, da se bo ta pot nadaljevala tudi pri ostalih državah, ki hodijo, želijo hoditi ali stopajo na poti Evrope in na načinu negovanja evropskih civilizacijskih norm ter načina življenja.
Če v to skupino spadamo tudi mi, slovenski državljani, moramo to dokazati in sedanjo odklonilno sliko spremeniti ter dograditi s primernimi »kamenčki« v mozaiku vladanja v dobro državljanov in za njihov blagor.
Oni so to zmogli, znali in želeli, kaj pa mi čakamo?
