Piše: dr. Stane Granda
V obdobju časopisnih »kislih kumaric« smo slišali veselo oznanilo: »Zaradi tega je v interesu celotne Slovenije, našega razvoja in prihodnosti nas ter naših otrok, da je ta žalostni svobodni mandat čim krajši. Kar zadeva SDS, delamo na tem, da bodo čim prej predčasne volitve in da Slovenija dobi oblast, ki bo delala za skupno dobro, ki ne bo ločevala ljudi na prvo- in drugorazredne …«
Vzrokov za tako odločitev največje opozicijske stranke ni treba naštevati. Živimo v razmerah, kot da ni bila nikoli izvedena demokratizacija, in se sprašujemo, ali smo se res osamosvojili, imamo lastno državo ali pa samo nadomestek Belgradu za njihovo izgubljeno Kosovo! Ne glede na vse je lepo slišati, da niso vsi pasivni, niso obupali in da obstajajo ljudje, ki ne samo verujejo v našo novo pomlad, ampak se tudi trudijo za njen čimprejšnji prihod. Iz govornikovih ust v božja ušesa!
V Sloveniji ne obstaja pravna država, ker so politična higiena, odgovornost ter spoštovanje državljanov in države izginili. Kot da jih nikoli ni bilo!
Vlade, ki jo imamo, ne bi nikoli smelo biti. Zaradi njene ideološkosti, strahovite nestrpnosti, predvsem pa nekompetentnosti velikega dela funkcionarjev. Številni so brez kakršnihkoli izkušenj. Pomanjkljivo je tudi teoretično znanje. Lepo si je nekaj želeti delati, toda potrebno je minimalno znanje. So v prvi službi v življenju. Namesto da bi organsko rasli od spodaj, začenjajo na vrhu. Ne za ministre, ki so politiki, ampak za nižji personal bi v prihodnosti bilo treba sprejeti zakon, ki bi predpisoval kvalifikacije, znanje in delovne izkušnje. Nedopustno je, da smo državljani in država poskusne miši nekompetentnih in nezrelih osebnosti. Odgovornosti za izrečene besede, obljube, v teh je vlada vodilna na svetu, ni mogoče predpisati, ampak je to stvar osebne integritete in naloga volivcev na naslednjem soočenju. Oditi na vselitev prve hiše po lanski naravni katastrofi, ki je ni zgradila vlada, ki jih je toliko obljubljala, ampak dobrodelni državljani, in imeti tam še govor, v katerem se hvališ, naredil nisi pa nič, je onkraj verjetnosti in razuma. Nekateri zmorejo!
Ne glede na naše godrnjanje je ta vlada legalna. Seveda volitve niso bile enakopravne, saj niso vsi imeli enakih možnosti svojih predstavitev. Tudi demokracija ima hibe in je daleč od popolnosti. Seveda pa je resno vprašanje, zakaj doslej nobena demokratična vlada brez recidivov totalitarizma ni ponovila mandata. Kako to, da si kot vladajoča ne zna zagotoviti določenih prednosti, ampak pade v neenakopraven položaj. Vsega ni mogoče pripisati nasprotnikom, ampak je treba zaradi prihodnosti, nove pomladi, odpraviti lastne napake in pomanjkljivosti. Soočenje z njimi je nekaj najtežjega že v zasebnem življenju, kaj šele na tako odgovornih mestih, kot je delovanje v vladi. Stanje v medijih, ki krojijo vlade novih obrazov, voditelji strank se morajo pred novinarji zaklinjati, da z nekom v nobenem primeru ne bodo sodelovali, je predvidljiva realnost. Zakaj je ni mogoče zatreti, je eno ključnih vprašanj naše prihodnosti. Vlade, ki so zgrajene na sovraštvu in demonizaciji nekega demokratičnega politika, so odraz nečesa, kar nima zveze z demokracijo.
Posebno vprašanje je državljanska higiena v Sloveniji. Seznam prepovedanih besed in dejanj kaže na poseganje v temelje demokracije. Lumparije in nemorala so zaščiteni z zlorabo boja proti nestrpnosti. V njegovem imenu je dovoljeno tisto, zaradi česar bi v normalni državi bili obsojeni. Shizofreno! Najbolj so na udaru resnica, pravica in morala. Hujskanje kraljuje. Na pohodu ni nacizem, ampak norost, ki je do njega privedla. Nadomešča ga putinizem, brezobzirna oblast za vsako ceno! Njegovi privrženci v obleki mirovnikov se v Sloveniji niti ne skrivajo več.
Največja žrtev te vlade pa je slovenska država. Osamosvojitev je v Ljubljani, krogih Kučana in župana prestolnice, ki to noče biti, obravnavana kot zločin nad zlato preteklostjo. Ukinili so Muzej slovenske osamosvojitve. Obljubili so okrepitev in poživitev ustreznih zgodovinskih študij. Resnica je njeno izobčenje!
Edina stalnica triintridesetletne zgodovine samostojne Slovenije je boj za preživetje demokracije in države. Obstoječa ustava ni slaba za normalno državo, ne pa za tako, ki se ne more otresti recidivov totalitarizma. Tudi pomlad je treba zavarovati. Politične katastrofalne pozebe niso posledica klimatskih sprememb, ampak politične naivnosti in neznanja, tudi lahkomiselnosti! Največji dosežek Slovencev v zgodovini potrebuje vsebinsko ustavno zaščito. Najbolj demokratično je zaščititi demokracijo!
