Marko Bandelli, Dejan Prešiček in Jure Leben imajo veliko skupnega. Seveda gre za tri ministre Šarčeve vlade. Vsi trije so odstopili. Točneje povedano: vse tri so politično obglavili kar njihovi politični šefi.
Najprej se je Bandelliju odrekla njegova šefica Alenka Bratušek, ki se je potuhnjeno umaknila in »odločitev« o usodi svojega ministra, prepustila Marjanu Šarcu. To je nekako tako, kot da bi imel kmet v hlevu kozlička in bi namerno pustil odprta vrata hleva vedoč, da v okolici hodi volk. Posledice so seveda predvidljive.
Sledil je Dejan Prešiček, njegov politični šef Dejan Židan ga je hinavsko hvalil, a jasno povedal, da njegovo usodo prepušča Marjanu Šarcu. Zgodba s kozličkom se je ponovila.
In danes Jure Leben. Njegov šef, politično truplo Mira Cerarja, ga je še včeraj hvalil in na glas razglašal, da mu popolnoma zaupa, danes pa se je izkazalo, da volk v podobi Marjana Šarca ni več čakal odprtih vrat hleva, ampak ga je polomastil že pred tem, Miro Cerar pa še pisniti ni upal.
Pa da ne bo pomote, nobenega od omenjenih kalibrov, ki so bili ministri v Šarčevi vladi, ne zagovarjam. Opozarjam zgolj in samo na to, da so njihovi politični šefi, torej Alenka Bratušek, Dejan Židan in danes Miro Cerar, sami »porezali« glave svojim ministrom in jih prinesli na pladnju pred njihovega političnega šefa Marjana Šarca. Ja kako pa bi Marjan Šarec zavrnil »pojedino na pladnju«, ki so mu jo servirali njegovi trije podložniki? Saj bi bil popolnoma neumen, če takega »darila« svojih podložnikov ne bi sprejel. Še posebej zato, ker prav njemu, torej Marjanu Šarcu, servilna leva medijska trobila pripisujejo že božanske lastnosti, za katere pa mu ni treba niti treniti z očesom. Vse opravijo njegovi trije podložniki v podobi Alenke Bratušek, Dejana Židana in Mira Cerarja in leva medijska politična trobila.
Imajo pa Marko Bandelli, Dejan Prešiček in Jure Leben še nekaj, kar jih neizmerno povezuje. To je novinar Bojan Požar. Prav te dni pišem poglavje svoje nastajajoče knjige in sem pri zadevi Baričevič. Seveda gre za lastnika treh psov bulmastifov, ki so ga pred devetimi leti do smrti pogrizli. Vsa leva politična medijska trobila so takrat o tem poročala, a pod vsemi njihovimi prispevki je pisalo, da »komentarji niso mogoči«. Le zakaj, smo se takrat spraševali? Dokler resnice ni objavil Bojan Požar. Saša Baričevič ni bil moški, ampak ženska, ob njegovem golem truplu pa so policisti našli umeten penis. Šok je bil velik. Spoznanje o levih političnih trobilih pa tudi.
No, in vsi trije bivši ministri imajo skupno zgodbo v Bojanu Požarju, ki je primere njihovih grehov, zaradi katerih niso več ministri, objavil prvi. Daleč pred tem, preden so leva politična medijska trobila sploh kaj poročala o tem. Nehote si postavljam vprašanje, kakšna bi bila Slovenija, če bi imeli samo kakšnih deset novinarjev tipa Bojan Požar? Zagotovo drugačna, boljša, manj koruptivna, bolj poštena in bolje bi živeli v njej.
Toda vrnimo se k Alenki Bratušek, Dejanu Židanu in Miru Cerarju. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj so na nek način preventivno, še preden je Marjan Šarec sploh trenil z očesom, porezali politične glave vsak svojega ministra? Vsak od njih je imel tudi drugo možnost. Vsak od njih bi lahko zagrozil z izstopom iz vlade in padla bi vlada Marjana Šarca. Toda to se ni zgodilo. Šarec ima premočno zdravilo za njih. Imenuje se Janez Janša. Saj poznate njegovo izjavo, »če ne bomo vladali mi, bo pač prišel kdo drug«. In tu je ključen odgovor na vprašanje, zakaj omenjeni trije počno to, kar počno. Tu pa je tudi njihova ključna in strateška napaka. V strahu pred Janezom Janšo bodo naredili vse, kar si bo Marjan Šarec zaželel. In kaj je njihova ključna napaka? Ne zavedajo se, da bo tudi njih Marjan Šarec politično preprosto »pojedel« kot volk kozlička.
Pogled na ankete javnega mnenja ga še kako hrabri, čeprav jih javno kar nekako omalovažuje. Realnost pa je jasna, strank Alenke Bratušek in Mira Cerarja ankete sploh ne zaznavajo več. DeSUS je bolj ali manj na paliativni oskrbi, njegov šef Karl Erjavec ima v rokah plastični meter, kakršnega smo imeli nekoč v jugo-vojski, in vsak dan odreže centimeter, ko bo zrezal celega, bo namreč dan njegove upokojitve, drugo ga niti ne zanima, še najmanj upokojenci.
Pričakovati je tudi selitev poslancev Mira Cerarja in Alenke Bratušek k Marjanu Šarcu in Dejanu Židanu. Opazujte početje Janija Möderndorferja. On bo med prvimi, ki se bo selil. Toda njegovega prihoda ne bi smela biti vesela nobena stranka, vsaka, v katero je do sedaj prišel, je na naslednjih volitvah izpadla iz parlamenta.
Nič pa me ne bi presenetilo, če bi Marjan Šarec na neki točki svoje umetne slave in slave njegove LMŠ, nastale s pomočjo Alenke Bratušek, Dejana Židana in Mira Cerarja ob izdatni podpori levih političnih medijskih trobil, kar sam razglasil »stečaj« svoje vlade in nas vse poslal na predčasne volitve.
