Te dni smo priča polemikam med predsednikom vlade Marjanom Šarcem (svetuje mu Damir Črnčec) in direktorjem SOVE Rajkom Kozmeljem na eni strani in Komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (v nadaljevanju KNOVS) na drugi strani, okoli tega kdo je pristojen za nadzor nad zakonitostjo zaposlitve »Lepe N.H.«, znanke in prijateljice Marjana Šarca, ki jo je Rajko Kozmelj zaposlil na SOVI.
Šarec in Kozmelj trdita, da je za nadzor nad omenjeno zaposlitvijo pristojen Inšpektorat za javni sektor, ki ga vodi Lidija Vučkovič Apohal. To je povsem točno. Omenjeni inšpektorat je za ta nadzor resnično pristojen. Toda Šarec in Kozmelj pri svojih trditvah povsem zavajujoče trdita, da KNOVS za tak nadzor nima pooblastil. To je seveda povsem neresnično in nima nobene podlage v zakonodaji.
Že leta 1991 smo se na notranjem ministrstvu (SOVA je bila takrat del tega ministrstva, sam pa sem bil svetovalec ministra) ukvarjali s vprašanjem, kaj naj bo v zvezi s to službo javno in kaj naj bo tajno. Po dolgih polemikah smo se vendarle poenotili. Le en sam podatek SOVE mora ostati do konca in za vsako ceno tajen in nedostopen za vse, tudi za parlamentarne nadzornike SOVE (KNOVS), to pa so osebni podatki tajnih sodelavcev SOVE (špicljev) ali njenih predhodnic.
To moram posebej pojasniti. Da bi me razumeli naj navedem hipotetični primer. Leta 1975 je nekdanja juga z Italijo podpisala Osimski sporazum, ki je dokončno določil mejo med jugo in Italijo. Recimo, da je UDBA (predhodnica SOVE) takrat v italijanskem zunanjem ministrstvu imela tajnega sodelavca (špiclja), ki je UDBO obveščal o aktivnostih Italije v zvezi s tem. Torej je nekdanji jugi pomagal. Taka oseba danes živi v Italiji in razkritje njenega imena bi pomenilo njen kazenski pregon v Italiji. To pa ni v interesu niti nove države Slovenije.
Sedaj veljavna zakonodaja pa to povzema. KNOVS je edina institucija, ki ima pravico izvrševati nadzor nad SOVO v vseh pogledih. Ta pa je dolžna komisiji posredovati vse, prav vse podatke o svojem delu, tudi kadrovske podatke o zaposlenih, zakonsko obstaja le ena omejitev, SOVA članom KNOVS ni dolžna in ne sme razkriti podatkov o svojih tajnih sodelavcih (špicljih). Tajni sodelavci SOVE pa seveda niso redno zaposleni na SOVI, tudi »Lepa N.H.« ne.
Bistvo spora med Šarcem in Kozmeljem na eni strani in KNOVS-om na drugi strani je torej v tem, kdo je pristojen za ta nadzor. Šarec in Kozmelj seveda nimata prav ali lažeta če želite, KNOVS ima vso pravico do omenjenih podatkov o zaposlitvi »Lepe N.H.«, povsem enako pravico pa ima vzporedno tudi Inšpektorat za javni sektor.
Zavračanje podatkov SOVE (o konkretnem primeru Lepe N.H.) do KNOVS je torej nedopustno, nezakonito in protiustavno.
