Piše: dr. Vinko Gorenak
Sodniki porotniki imajo v slovenskem pravnem redu veliko večji pomen, kot si predstavlja povprečen državljan. Na okrožnih sodiščih se sodi praviloma v senatih, ki ga sestavljajo profesionalni sodnik in dva sodnika porotnika, ki seveda nista sodnika, ampak laika, ki v svojem bistvu na podlagi informacij iz obtožnega predloga in izpovedi obdolženih, zagovornikov in prič sodita po svoji vesti in nič drugače. Odločitev dveh sodnikov porotnikov v razmerju do odločitve profesionalnega sodnika pa je v našem pravnem redu razumljiva in logična. Dva sodnika porotnika, ki glasujeta za to, da obdolženi ni kriv, lahko preglasujeta stališče profesionalnega sodnika, ki misli, da je obdolženi kriv. Tako lahko vidimo, da je vloga sodnikov porotnikov res pomembna.
Sodniki porotniki so v našem pravosodnem sistemu neke vrste glas ljudstva, ki pa naj bi bil odločilen v sodnih postopkih. Toda v praksi sploh ni tako. Pred leti je bilo prav zaradi tega ustanovljeno Društvo sodnikov porotnikov, ki ga vodi Peter Hartman. Omenjeno društvo v zadnjem času opozarja na stvari, ki so popolnoma razumljive in pričakovane v sistemu pravosodja. Sodniki porotniki v praksi nimajo pravice do tega, da bi bili seznanjeni z obtožnico osumljenega, niti nimajo pravice, da bi osumljenim, zagovornikom in odvetnikom postavljali vprašanja. Zakaj so torej v sodnih senatih? Očitno so okrasek sistema pravosodja.
Peter Hartman, predsednik Društva sodnikov porotnikov, seveda ni miroval. Na sodno vejo oblasti in na poslanske skupine v DZ je naslovil vrsto pobud. Nihče mu ni prisluhnil. Le SDS se je odzvala aprila 2025 in na to temo zahtevala izredno sejo Odbora DZ za pravosodje in predlagala več sklepov, ki bi položaj sodnikov porotnikov izenačili z zakonskimi določili. Seja odbora je seveda potekala, toda vladajoči so vse predlagane sklepe SDS zavrnili. Sprejeli pa so ohlapen in nezavezujoč sklep, da bodo ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila predloge sklepov, s katerimi naj bi rešili to problematiko. Ustanovitev delovne skupine, ki naj bi preučila položaj sodnikov porotnikov, v praksi pomeni, da ne bodo naredili nič.
Skoraj pol leta je minilo in zgodilo se ni nič. Septembra 2025 pa je Vlada RS na predlog pravosodnega ministrstva ustanovila omenjeno delovno skupino. A glej ga, zlomka, v delovni skupini sploh ni predstavnikov sodnikov porotnikov. Delovna skupina bo torej odločala o sodnikih porotnikih, ne da bi ti v delovni skupini sploh sodelovali. Datum končanja dela delovne skupine pa je več kot zgovoren. Delovna skupina naj bi svoje delo končala do 31. 12. 2026, mandat vlade pa se izteče po volitvah, najkasneje marca 2026. To v praski pomeni: Nič ne bomo naredili, tiho bodite.
Peter Hartman, predsednik Društva sodnikov porotnikov, seveda ni bil tiho. Na pravosodno ministrstvo je naslovil pismo, v katerem je protestiral proti temu, da Društvo sodnikov porotnikov ni vključeno v delo omenjene delovne skupine. Ministrstvo za pravosodje mu je ignorantsko odgovorilo, da bodo sodniki porotniki v delo delovne skupine vključeni kasneje, to v praksi pomeni − nikoli.
Določitev datuma končanja dela delovne skupine za to problematiko, ki ga je določila Vlada RS, to je 31. 12. 2026, ko vsi vemo, da se bo mandat sedanje vladne koalicije in s tem vseh delovnih teles končal, je milo rečeno sprenevedanje in zavajanje javnosti in volivcev.
Ne nazadnje sem bil v času zadnje vlade Janeza Janše imenovan za vodjo delovne skupine za implementacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Do sedaj, tri leta po nastopu Golobove vlade, me nihče ni razrešil, vsaj pisnega odpravka sklepa o tem nisem prejel. Lahko torej jutri skličem sestanek omenjene komisije? Me zanima, kako bi reagirala Vlada RS.
