Piše: dr. Vinko Gorenak
Te dni močno odmeva izjava predsednika ZDA Donalda Trumpa, da ZDA ne bodo več branile tistih držav članic Nata (Severnoatlantsko zavezništvo ima zdaj 32 držav članic), ki ne bodo vlagale dogovorjene višine sredstev za potrebe skupne obrambne politike. Dokaj hitro se je na to odzvala predsednica Evropske komisije, poenostavljeno rečeno evropske vlade, Ursula von der Leyen in predstavila načrt vlaganj v obrambo v višini 800 milijard evrov v naslednjem obdobju. Nekaj sredstev naj bi v obliki posojil zagotavljala Evropska unija, drugi del pa države članice zavezništva.
Za osvežitev spomina povejmo, da se je Slovenija zavezništvu pridružila leta 2004 in se že takrat pisno obvezala, da bo za potrebe skupne obrambne politike zavezništva letno prispevala 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je tudi odstotek, ki ga morajo prispevati vse države članice Evropske unije. Toda situacija je zdaj drugačna. Slovenija nikoli v tem času za potrebe obrambe ni namenila 2 odstotkov BDP. Če to prevedemo v ljudem razumljiv jezik, lahko zapišemo, da zavezništvo goljufamo že več kot 20 let. V kontekstu izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, pa ne moremo mimo zelo poučne izjave predsednika poljske vlade Donalda Tuska, ki je dejal: »500 milijonov Evropejcev pričakuje, da jih bo branilo 300 milijonov Američanov pred 140 milijoni Rusov.« Tako Trumpova kot Tuskova izjava še kako držita sploh v kontekstu, da je Evropejcev veliko več, kot je Američanov. Povsem razumno je torej, da bo morala Evropa sama poskrbeti za svojo varnost in nič drugače.
Situacija pa je po državah članicah zavezništva zelo različna. Poljska je po invaziji Rusije na Ukrajino začela izdvajati praktično 5 odstotkov BDP za potrebe skupne obrambne politike, Slovenija pa je na repu tega pripevka z manj kot 1,5 odstotka BDP. Vprašanje, ki je ta čas aktualno, je seveda to, kako bo reagirala vlada »Golobnjaka«, ki jo poleg Gibanja Svoboda sestavljajo še tradicionalni nasprotnici oboroževanja Levica in Socialni demokrati.
Je pa pomenljivo dogajanje v »Golobnjaku« v zvezi s tem. Prvi, ki se je resno oglasil na to temo, je Matej Tašner Vatovec, vodja poslancev Levice, ki je prostodušno javno dejal, da mora koalicija te zahteve izigrati. To je mednarodno gledano seveda katastrofalna izjava, ker njen avtor ni kdor koli, ampak je član koalicije, ki v Sloveniji vlada. Tudi izjave Matjaža Hana, prvaka Socialnih demokratov, ki so prav tako sestavni del vladajoče koalicije, so pomenljive. Menca in menca, obrača besede in v zvezi z višanjem izdatkov za obrambo ne pove praktično nič. Izjave najbolj odgovornega, to je Goloba, pa so nekako v slogu bomo videli, bomo preučili, menda bo treba in podobno.
Toda neizpodbitno dejstvo je, da bodo morali v »Golobnjaku« sredstva za obrambo povečati. Glede na to, da je do rednih volitev le še slabo leto, se bodo težko izvlekli z zavlačevanjem, sploh če bo Evropska komisija vztrajala pri napovedanem zvišanju sredstev za obrambo.
Gledano z očmi preprostih ljudi so seveda zelo privlačne izjave poslancev Socialnih demokratov in Levice, ki prodajajo ljudem prazne obljube, češ da ne potrebujemo tankov, potrebujemo bolnišnice, dajmo za socialo in boljše življenje ljudi, smo za mir, ne za vojno in podobno.
Toda tudi sedaj, morda sedaj še bolj drži trditev, da je pravica do varnega življenja temeljna človekova pravica, ki je pred vsemi drugimi človekovimi pravicami. Brez pravice do varnega življenja so vse druge človekove pravice brez praktičnega pomena.
Na tej točki pa so v »Golobnjaku« med Gibanjem Svoboda, ki nosi za delo vlade največjo odgovornost, Socialnimi demokrati in Levico tako velike razlike, da so pričakovano na obzorju spori, pogojevanja, prerekanja in morda celo konec koalicijske ljubezni. To pa niti ne bi bilo slabo.
