Piše: dr. Vinko Gorenak
Tako imenovana trgovina z orožjem je bila vse od leta 2004 pa do 2012 zelo priročna tema v državnem zboru (DZ). Nešteto sej DZ, preiskovalnih komisij, drugih komisij in poročil, da ne naštevam več, se je zvrstilo v tem času, praviloma pa vedno pred državnozborskimi volitvami. S tem so se ukvarjali tudi na policiji, tožilstvu in v sodstvu. Seveda vsi ti organi nikoli niso našli nobene nezakonitosti. Namen vseh pa je bil jasen − diskreditacija SDS in Janeza Janše.
Nazadnje se je s tem vprašanjem ukvarjal DZ leta 2011. V imenu SDS sem bil takrat nosilec točke dnevnega reda ter imel sem možnost in priložnost do potankosti spoznati vso zadevo. Takrat smo v SDS predlagali tudi sklep DZ, da vsi dokumenti v zvezi s tem takoj postanejo javni in dostopni vsem. Verjeli ali ne, DZ je takrat ta predlog sklepa zavrnil, zlasti pa so bili proti predstojniki organov, ki te dokumente imajo. To so bili predsednik države Danilo Türk, notranja ministrica Katarina Kresal in obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Za osvežitev spomina naj zapišem, da vsi prihajajo z levega političnega pola.
Toda konec leta 2024 so se zbudili v »Golobnjaku« in pripravili so »Predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991−1994«. Ta predlog zakona je dejansko nadaljevanje leve politike na tem področju, ki se je vse do leta 2012 norčevala iz tega vprašanja ter skušala diskreditirati SDS in Janeza Janšo. Zakaj je ravnala tako, bom utemeljil v nadaljevanju.
- Predlagatelji so v naslovu predloga zakona zapisali »nedovoljeni trgovini«. Že v naprej torej trdijo, da je šlo za nedovoljeno trgovino z orožjem, kar do sedaj ni potrdil še noben politični organ, niti sodna veja oblasti.
- Predlog zakona je časovno omejen na obdobje 18. 7. 1991 do 29. 3. 1994. Gre torej za obdobje po osamosvojitveni vojni do dneva odstavitve Janeza Janše z mesta obrambnega ministra. Predlog zakona tako ne zajema časa pred 18. 7. 1991, ko so bile sprejete odločitve o oboroževanju Slovenije in pomoči Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. Oboroževanje Slovenije je bilo izvedeno seveda že pred osamosvojitveno vojno. Te odločitve je sprejelo predsedstvo Slovenije pod taktirko Milana Kučana. Zakaj naj bi ti dokumenti ostali tajni, vedo le predlagatelji.
- Predlog zakona taksativno v 17 alinejah našteva dokumente, ki naj bi postali javno dostopni, in ne vseh dokumentov; nekateri dokumenti, vezani na trgovino z orožjem, naj bi torej še naprej ostali tajni, a le predlagatelji vedo zakaj.
Povsem jasen je torej namen predlagateljev zakona. Z umikom tajnosti z dela dokumentov o trgovini z orožjem in ne vseh dokumentov želijo znova diskreditirati SDS in Janeza Janšo. Če bi imeli resen namen narediti vse te dokumente dostopne javnosti, bi brezpogojno predlagali umik tajnosti s prav vseh dokumentov, vezanih na trgovino z orožjem.
Dejstvo je namreč, da je sklep o nabavi orožja za potrebe zavarovanja osamosvojitvenih procesov Slovenije in o pomoči Hrvaški ter BiH sprejelo predsedstvo Slovenije in Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, oba organa pod vodstvom Milana Kučana. Oba sklepa sta povsem korektna in takrat nujna, saj osamosvojitvenih procesov Slovenije ni bilo mogoče zavarovati brez orožja, ki ga je bilo v času embarga na prodajo orožja takratni Jugoslaviji potrebno nabaviti večinoma za gotovino, in to v tajnosti, kako pa drugače. Tudi sklep o pomoči Hrvaški in BiH je povsem korekten, veljal je do 6. 1. 1993. Slovenija je omenjenima državama seveda pomagala pri nabavi orožja, za kar so ustrezno plačali v gotovini ali blagu.
Zakaj torej umakniti oznake tajnosti z dela dokumentov in ne s prav vseh dokumentov? Odgovor je na dlani. Nov poskus diskreditacije SDS in Janeza Janše. So volitve v DZ morda res že blizu? Konec koncev pa zakon sploh ni potreben. Stopnjo tajnosti z vsakega dokumenta lahko umakne tisti, ki jo je določil. Ključ do tega imata le dve osebi, Nataša Pirc Musar in Robert Golob. Musarjeva ima arhiv iz časa predsedstva Slovenije in Milana Kučana, Golobu pa sta podrejeni obe obveščevalni službi ter notranje, obrambno in zunanje ministrstvo. Le vljudnostna kavica in odločitev o umiku tajnosti z vseh dokumentov o trgovini z orožjem obeh omenjenih rešita ves problem.
Se nadaljuje.
