V času od izvolitve sedanje vlade se je število uslužbencev v javnem sektorju povečalo za okoli štiri tisoč.
Če mislite, da je slovenski premier Marjan Šarec nesposoben in ne vem kaj še, se pošteno motite. Prav nasprotno – še kako je sposoben. Vprašanje je le, za kaj je v resnici sposoben. Sposoben je denimo za izpolnjevanje navodil svojih botrov in za vzdrževanje Slovenije kot nekakšne male SFRJ. Zato ni nič nenavadnega, da socializem v naši državi cveti, le da ga nihče ne sme imenovati »socializem«, saj je s sedanjim stanjem le malokdo zadovoljen, zato mora pač prevladati mišljenje, da živimo v krutem kapitalizmu. Socializem bo treba torej šele uvesti. Kakšna laž! In seveda še dodaten dokaz, da živimo v nekakšni diktaturi »cesarjevih novih oblačil«. Saj poznate eno najbolj znanih Andersenovih pravljic, ki je zelo uporabna tudi za današnje dni. Vsaj v slovenskih razmerah razkrinkava sprevračanje pomena besed in njihovo rabo. Kajti če bi Slovenija v resnici imela tržni kapitalizem, verjemite, da bi bilo marsikaj veliko drugače. In tudi boljše. Predvsem pa se ne bi srečevali z nerazumljivimi kontradikcijami, kot je denimo ta, da imamo od prihoda premierja Marjana Šarca do danes okoli štiri tisoč javnih uslužbencev več (ja, tako vlada skrbi za zniževanje brezposelnosti), medtem ko Slovenska vojska, ki se prav tako financira iz proračuna, umira na obroke.
Seveda imamo na izbiro, ali bomo ob tem samo jamrali, kako nam gre slabo, ali pa bomo tudi odločno ukrepali. Lahko v miru čakamo na nove volitve in s tem na naslednji »novi obraz«. A temu se reče prelaganje odgovornosti. Do naslednjih volitev je še daleč, zato je nespodobno, da čakamo še tri leta, saj ne vemo, v kakšnem stanju bo država dočakala leto 2022. Obstaja tudi drugačna pot do sprememb, to pa je aktivno delovanje civilne družbe. To je nekaj več kot samo sedeti za računalnikom in klikniti »like« na kateri od fotografij, objavljenih na Facebooku.
Opomba: Komentar je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji.
