Vsi vemo, da je Slovenija leta 1991 postala samostojna država. V tistem času je določila tudi svoje državne praznike. Med njimi ni bilo nobenega državnega praznika, ki bi bil vezan na Prekmurje in Primorsko.
Za čas vlade DEMOS-a, ki se je ukvarjala z nastajanjem nove države Slovenije, je to tudi povsem razumljivo. Skoraj petnajst let levih vlad Janeza Drnovška se na Prekmurje in Primorsko, z vidika državnih praznikov, ni spomnil nihče. Šele leta 2007 (zakon je bil sprejet leta 2006), torej v času prve Janševe vlade, smo dobili dva nova državna praznika, ki sicer nista dela prosta dneva, to je 17. avgust, Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, in 15. september, Dan vrnitve primorske k matični domovini. Leta 2009 pa je Pahorjeva vlada zakon popravila tako, da oba praznika na državni ravni praznujemo vsakih pet let in ne vsako leto.
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, torej 17. avgust, praznujemo kot spomin na Pariško mirovno pogodbo, ko je leta 1919 Prekmurje pripadlo Sloveniji oziroma Kraljevini SHS. Dan vrnitve Primorske k matični domovini pa praznujemo kot spomin na 15. september 1947, ko je s Pariško mirovno pogodbo velik del Primorske pripadel Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji. Pomembna datuma tudi za prostor današnje Slovenije, ki pa se jih leve vlade do prve Janševe vlade niti spomnile niso.
Danes pa je vse drugače. Leve vlade in njihove koalicije na veliko poudarjajo pomen obeh državnih praznikov, se na njih gnetejo, slikajo in snemajo, ter prepirajo, kdo bo osrednji govornik, tistih, ki pa so zakonsko oba praznika določili, pa na praznovanju skorajda sploh ni.
Tudi popačiti želijo zgodovinska dejstva. Preteklo leto so Dan vrnitve Primorske k matični domovini, skušali preimenovati v Dan priključitve Primorske k matični domovini. Ni jim uspelo. V primeru Primorske je dejansko šlo za vrnitev in ne za priključitev k matični domovini.
A razumi, kdor more. Desna politična opcija uzakoni dva pomembna državna praznika, leva politična opcija pa se z njima kiti.
