Piše: Vančo K. Tegov
Tresla se gora, rodila se je škrbasta stranka. Približno tako.
Kaj vse se je približevalo, bližalo in od-bližalo oziroma umaknilo vstran od pričakovane jedi(stranke) v procesu spoznavanja globin početja, ki je veliko plitvin imelo, s tem temu primerno in adekvatno količino naplavin. Od vsega poudarjenega v štartu snovanja »platforme« je ostal le bledi odtenek.
Kdaj je bilo zasejano »judeževo« seme za novo politično njivo?
Dobri dve leti nazaj. Med predsedniško kampanjo. Najbolj očitno, plehko, neprepričljivo in na koncu tudi lažnivo je bilo to, ljudem ki so mu pomagali, je bilo rečeno »navzven bo tako kot neodvisno, navznoter se ne bo spremenilo nič. Formulo »naplahtavanja« je bil že takrat dodelana. In so mu naplahtani stregli spredaj in zadaj. Zelo kmalu je bilo jasno, da si je izbral »ekipo« ki mu bo slepo sledila do bridkega konca, se pravi ustanovitev stranke. Eni pa so šli eno postajo dol, za vsak primer, če se slučajno ta voz brez voznega reda »zaleti« v kakšno oviro, kamen, steno.
Naplahtani in naivni so šli do zadnje pred ustanovitvene postaje, ki so jo udeleženci in snovalci poimenovali ustanovni kongres, ostali pa temu rečemo, kljub medijskemu pumpanju, zbor odplaknjencev, nezadovoljnežev in političnih »drvarjev«. Pa preračunljivih skakačev. Morda še kakšen pošteni naivnež. Tu pa je treba priznati, da jim je uspela proporcionalna zastopanost vse naštetih. Pa še kastno porazdeljenih.
Kaj smo pravzaprav videli?
Odsotnost, recimo jim pogojno temu prvokategornikov iz prejšnje faze nastajanja stranke imenovane »Platforma sodelovanja«. Kot poznavalcu, lahko rečem da sem za določene ne-prisotne pričakoval , ker sem vedel da bodo sestopili in ne bodo del »arene« blamaže, bolne ambicioznosti, prislinjenosti na kraju ker niti nima dobre »karme« Še bolj me je »razveselil« nabor prisotnih. Veliko iskrivih oči, polnih upanja, vznesenosti in kanček računice na morebitni kasnejši skok v »krog« odločevalcev v »združbi«. Prvoligaši v prvi vrsti, nekateri urejeni in celo dodatno vizualno spremenjeni za nov začetek. Violončelist pa vznesen kot da se pripravlja na igranje Bachovega preludija suita št.1., ostali pa kot preprosti plebs gleda, kaj bo in kdaj bo kakšna drobtinica padla z mize. In vse to so večji del medijev požegnalo na pot z nazivom bodoče sodelujoče stranke, ki bo segala levo in desno in imela v ospredju človeka kot edinega na katerega se bo fokusiralo njihovo delovanje in snovanje prihodnosti po njihovem vzorcu, modelu. In vse to pod nazivom Demokrati.
Kaj imamo te dni na sceni?
Limonado. Nesojeni demokrat in prvi “Demokrat” imata neslan in obrekovalski ter nizkoten ping-pong, kjer drug drugega obkladata z nazivi, ki ne pritičeta in jima ni v čast kot nekdanjima stranskima kolegoma. Da je veliko tega popopranega tako, da zapeče, drži, kot drži, da mora dobršen del imeti podlago v nekaj resničnega. Toliko razkritih kalkulacij, nivelacij, zaničevanj dosedanjih, sedanjih in bodočih političnih sodelavcev pa je zagotovo slab znak. In zelo malo upanja, da bodo prav oni drugačni, da bodo inkluzivni, ko pa že med hojo, na prvem pokongresnem “sprehodu”, postanejo izključujoči.
Dolgost njihova bo kratka..
Glede na tempo, ki so ga zastavili, ne bodo pridobili niti za literarni krožek ali vodenje krajevne skupnosti, razen za Migojnice/ Griže, od koder imajo predstavnika v svojih organih.
Ali kot je nekdo zapisal: Antidemokrat in izkoriščevalec, ki v naprej zaničuje svoje bodoče volivce, nekdanjih se pa izogiba v loku, si nima kaj obetati. Razen hitrega konca. Škoda za ženski del ki se je priključil tej združbi, tudi zato, ker so veliko vložile v lastno podobo in samopodobo za nekaj s tako očitnim kratkotrajnim učinkom.
Danes je na vladi “električist”( po primorsko) od sobote naprej je na politični sceni s stranko prisoten violončelist… nič kaj dobrega in koristnega za državljane..tako kot je končnica nazivov od obeh ..ista
Plehka zgodba…
